Plastoviti oksidi, bogati z litijem (ang. Li-rich layered oxides, LRLO), predstavljajo obetavne katodne materiale za visokoenergijske litij-ionske akumulatorje (LIB) naslednje generacije, saj omogočajo anionske redoks procese in presegajo kapacitete konvencionalnih plastovitih oksidov. Njihova komercialna uporaba je omejena zaradi upada napetosti in izgube kapacitete, ki sta posledica postopne fazne pretvorbe iz plastovite v spinelno oziroma solno (ang. rock-salt) strukturo med ciklanjem. Te strukturne spremembe sprožata oksidacijsko-redukcijska aktivnost kisika in z njo povezana migracija prehodnih kovin (ang. transition metals, TM), na katero pomembno vplivajo kristalografske napake, značilne za LRLO. Nadzor nad kemijo defektov med sintezo je zato ključen za stabilizacijo anionskih redoks procesov ter preprečevanje ireverzibilnih faznih preoblikovanj.
V disertaciji preučujemo vpliv sintezno induciranih defektov na kisikovo redoks aktivnost in migracijo kationov v LRLO med galvanostatskim ciklanjem. Nadalje obravnavamo strategijo namernega dopiranja za izboljšanje strukturne stabilnosti. Kot modelni sistem uporabljamo Li$_{1.2}$Mn$_{0.54}$Ni$_{0.13}$Co$_{0.13}$O$_2$ ter združujemo komplementarne strukturne, spektroskopske in elektrokemijske metode za vzpostavitev povezav med kemijo prekurzorjev, napakami zlaganja, vključevanjem kisikovih vrzeli, zasedenostjo dopantnih mest in redoks mehanizmi ter njihovo vlogo pri fazni stabilnosti.
Disertacija je razdeljena na dve študiji. Prva obravnava LRLO sintetizirane s sol–gel postopkom z uporabo različno močnih kelatnih sredstev. Vsi vzorci v povprečju ohranjajo plastovito strukturo R3m z notranjimi motnjami, pri čemer kemija prekurzorja določa lokalne strukturne razlike. Šibkejše kelatno sredstvo spodbuja nastanek kisikovih vrzeli pri visokih temperaturah, ki se med ciklanjem širijo v notranjost kristala, povzročajo razširitev mreže, zavirajo migracijo TM in vodijo do izboljšane elektrokemijske zmogljivosti.
Druga študija preučuje dopiranje z Zn kot strategijo za uravnavanje anionskih redoks procesov in migracije kationov. Zmerna vključitev Zn zagotavlja optimalno ravnovesje med ohranjanjem kapacitete in strukturno stabilnostjo. Elektrokemijska analiza kaže, da je učinkovitost dopiranja odvisna od porazporeditve Zn atromov po kristalografskih pozicijah znotraj LRLO strukture. Sočasna zasedenost Li- in TM-mest stabilizira kisikovo podmrežo, hkrati pa ohranja difuzijske poti za transport Li-ionov.
Delo vzpostavlja konceptualni okvir za razumevanje povezav med sintezo, defekti in zmogljivostjo LRLO materialov. Dokazuje, da izboljšanje visokoenergijskih katod ne temelji na popolni odpravi napak, temveč na njihovem usmerjenem in nadzorovanem uvajanju za regulacijo kisikovih redoks procesov in migracije kationov. Pridobljeni mehanistični vpogledi ter načela načrtovanja sinteze predstavljajo smernice za razvoj stabilnejših LRLO katod za visokoenergijske LIB.
|