Teoretsko obravnavo izobraževanja prevajalcev že dolgo zaznamuje ločnica med teorijo in prakso. Prevajalski študijski programi so običajno zelo praktično usmerjeni, teoretične kompenente pa so zelo obroben del študija, kljub temu da prevodoslovci poudarjajo pomen poznavanja teorije preva-janja. Empirične študije so pokazale, da imajo študetje potem, ko absolvirajo teoretične predmete, o teh predmetih slabše mnenje, iz česar je mogoče sklepati, da je treba na univerzitetnem nivoju opraviti razmislek o tem, kako bi se ti predmeti učinkoviteje poučevali. Pričujoča raziskava izhaja iz opažanj učiteljev, ki ugotavljajo, da študentov predmeti teorije prevajanja na Univerzi v Stock-holmu ne pritegnejo. Študija se osredotoča na module teorije prevajanja na Inštitutu za tolmaške in prevajalske študije, pri čimer se je z uporabo metode kartiranja kurikuluma analiziralo pro-gramme na makroravni, z metodo kostruktivistične poravnave pa se je evalvirala interna koherenca posameznih modulov. Cilj raziskave je bil določiti potencialna neskladja in področja, ki bi jih bilo potrebno s pedagoškega vidika revidirati. Kljub temu da se zdi struktura na makroravni poravnana, analiza mikroravni kaže na pomanjkanje usklajenosti pri formulacijah načrtovanih učnih ciljev, učnih aktivnosti in nalog pri ocenjevanju. Na podlagi ugotovitev so v članku predstavljeni predlogi za izboljšavo in predlagane ideje za nadaljnje raziskave.
|