Podrobno

Kritične perspektive psihiatrije: implikacije za socialno delo : magistrsko delo
ID Drole, Barbara (Avtor), ID Dragoš, Srečo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,38 MB)
MD5: A1452464E8251E6280B7FC6DCDB44E5E

Izvleček
Magistrska naloga se ukvarja z aktualno psihiatrično paradigmo, in sicer s perspektive današnje kritične psihiatrije, natančneje nekaterih vidnih članov Mreže za kritično psihiatrijo (Critical Psychiatry Network, CPN). Izbrane predstavljene kritike se osredotočajo na problematičnost psihiatričnih »diagnoz« z znanstvene in biomedicinske perspektive, logiko, ki psihiatrično »diagnostiko« poganja, in učinke, ki jih ta prinaša na klinični (individualni) in skupnostni ravni. Prav tako je osvetljena problematika razumevanja, testiranja in uporabe psihotropnih zdravil. Med alternativami, ki jih izpostavljajo kritični psihiatri CPN, je posebej izpostavljen drugačen pogled na psihiatrična zdravila (t. i. na-zdravila-osrediščen model), nespecifični dejavniki okrevanja (npr. podporen in zaupen odnos, širitev narativov in ponovno uokvirjanje uporabnikovih izkušenj, prepoznanje krivic, krepitev osebne avtonomije), pomen sodelovanja z uporabniki in njihovimi organizacijami in širitev izobraževalnih snovi psihiatrov in drugih strokovnjakov na področju duševnega zdravja z družboslovnimi in humanističnimi vsebinami. Posebno poglavje naloge se dotakne tudi širših kritičnopsihiatričnih perspektiv, in sicer na medikalizacijo družbe (tj. prevlade medicinskih razlag pri osmišljanju individualnih in družbenih težav) in biopsihosocialni model (duševnega) zdravja. Po mnenju psihiatrov CPN oba odražata prevlado biomedicinskega redukcionizma, ki je prisoten v aktualni psihiatrični paradigmi in ki ga podpirajo razni družbeni in političnoekonomski procesi. Naloga skuša predstaviti aktualne kritičnopsihiatrične vsebine, saj so te pri nas tudi v socialnem delu slabo poznane. Za boljše umeščanje predstavljenih kritik in predlogov alternativ so ti uokvirjeni s kratkim orisom zgodovine psihiatrije in vznikom aktualne psihiatrične paradigme v 80. letih 20. stoletja s sprejetjem III. izdaje Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM). Pri zadevnem uokvirjanju stopita v ospredje dve psihiatriji inherentni tenziji, in sicer njen odnos do preostale (somatske) medicine in dva pogleda na etiologijo duševnih »bolezni«, tj. psihogenetska in organogenetska perspektiva. Zagovorniki prve so in še vedno poudarjajo odločilnost psihičnih in socialnih dejavnikov pri genezi duševnih težav, zagovorniki druge pa se osredotočajo na možne organske izvore. Perspektiva drugih hkrati sovpada s težnjami znotraj psihiatrije po približanju psihiatrije preostali medicini. Razumevanje obeh tenzij in poznavanje kritičnopsihiatričnih vsebin lahko prispeva k socialnemu delu v Sloveniji na več načinov, kar je podrobneje predstavljeno v razpravi. Možni prispevki zajemajo krepitev obstoječih prizadevanj socialnega dela, njihovo nadgradnjo in oplajanje tako praksi (npr. pri delu v skupnosti in z uporabniki) kot v teoriji, boljši vpogled v okolje, v katerem se socialni delavci na področju duševnega zdravja gibljejo, ter v težave in izzive, s katerimi se na tem področju soočajo (npr. podcenjevanje socialnega dela v zdravstvenih okoljih, timska neskladja, širjenje institucionalne kulture v skupnost). Vse navedeno omogoča predvsem krepitev moči socialnih delavk in delavcev. Naloga v razpravi opozarja še na pomen močnejše artikulacije psihične dimenzije človeka znotraj skupnostnega socialnega dela, kar nadalje vpliva na razumevanje skupnosti kot take. Poskuša pa tudi razpreti prostor za krepitev sodelovanja različnih strokovnjakov (po poklicu in iz izkušnje) na področju duševnega zdravja pri nas.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kritična psihiatrija, psihiatrična paradigma, psihiatrične »diagnoze« in psihotropna zdravila, psihogeneza in organogeneza, nespecifični dejavniki okrevanja, medikalizacija, biopsihosocialni model (duševnega) zdravja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[B. Drole]
Leto izida:2026
Št. strani:86 str.
PID:20.500.12556/RUL-181822 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.86:36
COBISS.SI-ID:281258243 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.04.2026
Število ogledov:196
Število prenosov:108
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Critical Perspectives in Psychiatry: Implications for Social Work : magistrsko delo
Izvleček:
The master's thesis deals with the current psychiatric paradigm from the perspective of contemporary critical psychiatry, more specifically that of some prominent members of the Critical Psychiatry Network (CPN). The selected critiques focus on the problematic nature of psychiatric »diagnoses« from a scientific and biomedical perspective, the logic of psychiatric »diagnostics«, and the effects it has at the clinical (individual) and community levels. The issues surrounding the understanding, testing, and use of psychotropic drugs are also identified. Among the alternatives highlighted by critical psychiatrists of CPN, particular emphasis is placed on a different view of psychiatric drugs (i.e. the drug centered model), non-specific factors of recovery (e.g., a supportive and trusting relationship, expansion of narratives and reframing users' experiences, recognizing injustices, strengthening personal agency), the importance of collaboration with users and their organizations, and expansion of educational content for psychiatrists and other mental health professionals to include social sciences and humanities. A special chapter of the thesis also touches on broader critical psychiatric perspectives, namely the medicalization of society (i.e. the predominance of medical explanations in understanding individual and social problems) and the biopsychosocial model of (mental) health. According to CPN psychiatrists, both reflect the predominance of biomedical reductionism present in the current psychiatric paradigm and supported by various social and political-economic processes. The thesis aims to present current critical psychiatric perspectives that remain insufficiently understood in Slovenia, including within the field of social work. To better contextualize the critiques and proposed alternatives, they are framed by a brief overview of the history of psychiatry and the emergence of the current psychiatric paradigm in the 1980s with the adoption of the third edition of the Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM). This overview brings to the fore two tensions inherent to psychiatry, namely psychiatry's relationship to the rest of medicine and two views on the etiology of mental »diseases« within it: the psychogenesis and organogenesis. Proponents of the former emphasize the decisive role of psychological and social factors in the genesis of mental issues, while proponents of the latter focus on possible organic causes. The latter view coincides with the trends within psychiatry to bring it closer to the rest of medicine. Understanding of both tensions, as well as of the critiques of contemporary critical psychiatry, can contribute to social work in Slovenia in several ways, as presented in the discussion. Possible contributions include strengthening existing social work efforts as well as upgrading and enriching them in practice (e.g., in community work and work with users) and in theory; better insight into the environment in which social workers in the field of mental health operate, and the difficulties and challenges they face (e.g., underestimation of social work in healthcare settings, team discord, spread of institutional culture into the community). All of the above primarily enables the empowerment of social workers. The master’s thesis also highlights the importance of stronger articulation of the psychological dimension of human beings within community social work, which further influences the understanding of the community as such. It also attempts to open up space for strengthening cooperation between various experts (by profession and experience) in the field of mental health in Slovenia.

Ključne besede:critical psychiatry, psychiatric paradigm, psychiatric »diagnoses« and psychotropic drugs, psychogenesis and organogenesis, non-specific factors of recovery, medicalization, biopsychosocial model of (mental) health

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj