Magistrsko delo je preučevalo razširjenost linij in fenotipsko variabilnost pri živorodni
kuščarici (Zootoca vivipara) na območjih Pohorja in Pokljuke. Vrsta je izjemna zaradi
reproduktivne bimodalnosti, kar pomeni, da se znotraj vrste pojavljajo tako jajcerodne
kot živorodne linije. To je bilo dokumentirano le pri treh vrstah kuščarjev po svetu.
Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost jajcerodnih in živorodnih linij, oceniti
morebiten stik med njimi ter preveriti razlike v morfoloških znakih. Skupno je bilo
ujetih, izmerjenih in fotografiranih 195 osebkov; odvzeti so bili tkivni vzorci za
genotipizacijo gena cyt b. Samice so bile zadržane v ujetništvu do reprodukcije za
določitev paritetnega načina in preverjanje morebitne hibridizacije med linijami.
Razlike med spoloma in linijami so bile analizirane z linearnimi modeli, MANOVA in
PCA. Genetske analize so pokazale prisotnost centralne živorodne linije II,
vzhodnoevropske jajcerodne in zahodnoevropske živorodne linije, fenotipski podatki pa
niso potrdili prisotnosti hibridov. Rezultati so pokazali izrazit spolni dimorfizem:
samice so imele večje mere telesa ter manjše mere glave in repa. Učinki linije so bili
omejeni na posamezne lastnosti. Linearni modeli so kazali večje mere glave in pileusa,
daljši rep ter večjo telesno maso pri jajcerodni liniji, medtem ko je MANOVA pokazala
razlike predvsem v merah glave in telesni masi, z večjimi vrednostmi pri centralni
viviparni liniji. Analiza PCA je pokazala znatno prekrivanje med linijami in izpostavila
spol kot glavni vir morfološke variabilnosti. Obarvanost se je razlikovala med spoloma,
brez pomembnega učinka linije. Reprodukcijski znaki so se med linijami jasno
razlikovali: jajcerodne samice so imele večja in težja legla z daljšo inkubacijsko dobo,
medtem ko so živorodne samice potomce proizvedle kasneje, s skoraj takojšnjim
izvalitvijo mladičev. Jajcerodni mladiči so bili ob izvalitvi daljši in težji.
|