Prevajanje temelji na znanju drugih jezikov. Prevajalci se razlikujejo od drugih jezikovnih strokovnja-kov, kot so lektorji, redaktorji, uredniki ali tekstopisci, ravno po znanju tujih jezikov. Kljub temu pa se na splošno posveča malo pozornosti, na kakšen način znanje tujih jezikov vpliva na svetovni nazor prevajalcev. Poglavitna teza članka je, da poglobitev v druge jezike spremeni naše pojmovanje časa in pozornosti ter da so te spremembe v dojemanju ključnega pomena za bolj trajnostni odnos do stanja, v katerem se nahaja naš planet. Če so se razprave o umetni inteligenci dosedaj večinoma osredoto-čale na prevajalske izdelke (npr. na to, kako se človeški prevajalec znajde v konkurenci s strojem), je bilo veliko manj napisanega o tem, kako vseživljenjsko usvajanje jezikov prevajalcev izoblikuje njihov pogled na družbe in kulture. Članek na podlagi dveh primerov, ki opisujejo rabo manjšinskih jezikov z zahodne obale Evrope, raziskuje elemente jezikovnega stika, ki nasprotujejo prevladujočim kratko-ročnim in ekstraktivističnim pogledom na to, kaj je kulturni stik in politična vrednost. V zaključku je postavljena trditev, da vrednost znanja tujega jezika presega zgolj to, da tehnično ali instrumentalno olajša prevajalčevo nalogo, temveč da ta dodatna vrednost predstavlja ključen zagovor upravičenosti večjezičnega izobraževanja prevajalcev v obdobju zelo ogrožene biokulturne raznolikosti v Evropi.
|
