Podrobno

From Retribution to restoration : a decolonial perspective on justice in Victor Hugo’s Les misérables
ID Babu, Arunesh (Avtor), ID Simon, Shanthi (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (244,52 KB)
MD5: 861BBBCA89198B54105269B024F8C625
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/ActaNeophilologica/article/view/21429 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Retributive justice, which is rooted in feudal, colonial, and punitive structures, has enabled systemic inequalities, putting the marginalised and disadvantaged at the most risk. These frameworks, established through absolutist bureaucracies, continued in a postcolonial set-ting, obstructing the reintegration of criminals into society. Victor Hugo critiques these unfair power structures from an abolitionist perspective in his book Les Misérables (1862). By examining Jean Valjean’s transformation from a hardened criminal to a compassionate individual, inspired by Bishop Myriel’s act of mercy, the paper emphasises how restor-ative justice can facilitate personal growth and societal restoration. This paper critiques colonial justice for its emphasis on punishment and its role in reinforcing socio-economic imbalances. It also discusses alternative justice methods that prioritise reconciliation and reintegration, demonstrating how these approaches tackle the underlying causes of crime while fostering equity and community building. Through Hugo’s narratives and its con-nections to postcolonial realities, the paper highlights the necessity of transitioning from punitive to restorative models that dismantle systemic inequalities and promote collective responsibility.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:restorative justice, decolonising justice, postcolonialism, critical prison studies, labelling theory
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 67-74
Številčenje:[Letn.] 58, [št.] 1
PID:20.500.12556/RUL-180937 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.133.1.09-311.2Hugo V.
ISSN pri članku:0567-784X
DOI:10.4312/an.58.1.67-74 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:272370691 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.03.2026
Število ogledov:287
Število prenosov:127
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta neophilologica
Skrajšan naslov:Acta neophilol.
Založnik:Filozofska fakulteta, Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
ISSN:0567-784X
COBISS.SI-ID:16130818 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Od maščevanja do obnove : dekolonialna perspektiva pravičnosti v Les Misérables Victorja Hugoja
Izvleček:
Retributivna pravičnost, ki ima korenine v fevdalnih, kolonialnih in kaznovalnih struktu-rah, je omogočila sistemske neenakosti, zaradi katerih so najbolj ogroženi marginalizirani in prikrajšani. Ti okviri, vzpostavljeni z absolutistično birokracijo, so se nadaljevali tudi v postkolonialnem okolju in ovirali ponovno vključevanje storilcev kaznivih dejanj v druž-bo. Victor Hugo je v svoji knjigi Les Misérables (1862) kritiziral te nepravične strukture moči z abolicionističnega vidika. S preučevanjem preobrazbe Jeana Valjeana iz prekaljene-ga zločinca v sočutnega posameznika, ki ga je navdihnilo dejanje usmiljenja škofa Myriela: članek poudarja, kako lahko restorativna pravičnost olajša osebno rast in družbeno obno-vo. Kritizira kolonialno pravosodje zaradi njegovega poudarka na kaznovanju in njegove vloge pri krepitvi družbeno-ekonomskih neravnovesij. Obravnava tudi alternativne me-tode pravičnosti, ki dajejo prednost spravi in ponovnemu vključevanju, ter prikazuje, kako ti pristopi odpravljajo temeljne vzroke kaznivih dejanj, hkrati pa spodbujajo pravičnost in gradnjo skupnosti. S Hugovimi pripovedmi in njihovimi povezavami s postkolonialno stvarnostjo članek poudarja potrebo po prehodu od kaznovalnih k obnovitvenim mode-lom, ki odpravljajo sistemske neenakosti in spodbujajo kolektivno odgovornost.

Ključne besede:postkolonializem, zaporniške študije, teorija etiketiranja

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Acta neophilologica

Nazaj