Podrobno

Sindrom prevaranta pri študentih glasbe : magistrska naloga
ID Mivšek, Sara (Avtor), ID Habe, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (849,30 KB)
MD5: F5E1622D283C7932FEC0250A12699515

Izvleček
Sindrom prevaranta je psihološki konstrukt, ki se najpogosteje pojavi pri osebah, ki delujejo v visoko konkurenčnih okoljih. Za osebe, ki doživljajo občutke sindroma prevaranta, je značilno, da kljub objektivnim uspehom menijo, da niso dovolj sposobne in da so svoje dosežke dosegle zaradi sreče ali naklonjenosti okolice. Taki posamezniki, zaradi slabše samopodobe in drugih notranjih ter zunanjih dejavnikov, niso zmožni ponotranjiti svojih uspehov ter se bojijo, da jih bo okolica prepoznala kot prevarante. Namen magistrske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri je sindrom prevaranta prisoten pri študentih glasbe v Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno vlogo imajo spol, dolžina trajanja študija ter smer študija na izraženost sindroma prevaranta. Iskali smo tudi razlike v izraženosti sindroma prevaranta med bolj in manj uspešnimi študenti glasbe z vidika notranjih in zunanjih kriterijev. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 96 študentov glasbe, je bilo ugotovljeno, da je sindrom prevaranta rahlo prisoten, ter da obstajajo velike razlike v njegovi izraženosti. Pri nekaterih študentih je zelo izrazit, medtem ko je pri drugih skoraj neprisoten. Sindrom prevaranta je bil pogostejši pri ženskah kot pri moških študentih. O višjih občutkih sindroma prevaranta so pogosteje poročali študenti, ki obiskujejo študijsko smer godala in drugi instrumenti s strunami, medtem ko dolžina trajanja študija ni igrala pomembne vloge pri njegovi izraženosti. Pri raziskovanju, ali obstajajo razlike v izraženosti sindroma prevaranta z vidika notranjih kriterijev, je bilo ugotovljeno, da obstaja močna povezava med doživljanjem sindroma prevaranta in nizko samopodobo ter nizkim samovrednotenjem. Z vidika zunanjih kriterijev smo ugotovili, da je negativno zaznavanje zunanjih kriterijev uspešnosti statistično povezano s povečano izraženostjo sindroma prevaranta pri študentih glasbe. Ugotovitve naše raziskave lahko ponudijo pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje sindroma prevaranta in širšega psihološkega počutja študentov glasbe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sindrom prevaranta, študenti, glasba, samopodoba, anksioznost, glasba in psihologija, magistrske naloge
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:AG - Akademija za glasbo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:S. Mivšek
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (35 str.))
PID:20.500.12556/RUL-180614 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:78.07:378:159.9
COBISS.SI-ID:271339523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.03.2026
Število ogledov:139
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impostor syndrome in music students
Izvleček:
Impostor syndrome is a psychological construct, most commonly occurring in individuals who work in highly competitive environments. Individuals who experience impostor syndrome typically believe that, despite their objective successes, they are not competent enough and that their achievements are due to luck or the favour of others. Because of poor self-esteem and other internal and external factors, such individuals are unable to internalise their successes and fear that they will be recognised as imposters by those around them. The purpose of the master's thesis was to investigate the extent to which impostor syndrome is present among music students in Slovenia. We were interested in the role of gender, length of study, and field of study in the expression of impostor syndrome. We also searched for differences in the expression of impostor syndrome between more and less successful music students in terms of internal and external criteria. In a study involving 96 music students, it was found that impostor syndrome is present only to a small degree and that there are large differences in its expression. In some students, it is very pronounced, while in others it is almost non-existent. Impostor syndrome was more common in female than male students. Higher levels of imposter syndrome were more frequently reported by students studying string instruments and other stringed instruments, while the length of study did not play a significant role in its expression. When investigating if there are differences in expression of impostor syndrome from the perspective of internal criteria, it was found that there is a stark connection between experiencing impostor syndrome and low self-esteem and low self-evaluation. From the perspective of external criteria, the results showed that negative perceptions of external criteria of success are significantly associated with higher levels of impostor syndrome expression in music students. The findings of our research can provide an important starting point for further research into impostor syndrome and the general psychological well-being of music students.

Ključne besede:impostor phenomenon, students, music, self-esteem, anxiety, music and psychology, master's theses

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj