Košarka 3x3 je šport, ki po svetu prejema vse več pozornosti. Čeprav ima s tradicionalno košarko številne podobnosti, obstajajo ključne razlike v pravilih, ki določajo, kako se športa med seboj razlikujeta. Raziskava preučuje razporeditev, učinkovitost in pomen metov za dve točki v 3x3 košarki. Vzorec je zajemal podatke iz 28 mednarodnih članskih 3x3 tekem. Podatki so bili pridobljeni z ekspertno video-analizo in uradnimi statističnimi zapisniki. Rezultati Mann–Whitneyjevega U-testa kažejo, da se število zadetih prostih metov, zadetih metov za eno točko ter odstotki pri teh metih statistično značilno razlikujejo med zmagovalnimi in poraženimi ekipami, medtem ko pri metih za dve točki ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik. To nakazuje, da so pomembnejše zanesljivejše in bolj konstantne metode doseganja točk pri športih hitre narave. Raziskava ugotavlja, da skoraj vsi meti za dve točki izvirajo iz osrednjih in krilnih con (več kot trije poskusi na cono na ekipo), pri čemer je osrednja cona najučinkovitejša (>35 %). Najpogosteje uporabljeni vrsti metov za dve točki sta met iz driblinga (5,14 na tekmo) ter met po podaji in takojšnjemu metu po gibanju ob perimetru (2,93 na tekmo); najučinkovitejši pa so meti po podaji in gibanju (>35%). Pri primerjavi metov za dve točki pred bonusom in po njem so meti po podaji in gibanju pred bonusom statistično značilno učinkovitejši (37,7% v primerjavi z 20,79 %), kar odraža pomen gibanja in utrujenosti strelcev v 3x3 košarki. Prihodnje raziskave bi lahko primerjale 3x3 košarko in tradicionalno košarko, pri čemer bi analizirale ne le tehnike metanja zunaj črte 6,75m, temveč tudi fiziološke parametre, kot so koncentracija laktata v krvi in srčni utrip.
|