Namen študije je bil ugotoviti predmetno-specifične poklicne kompetence slovenskih učiteljev športne vzgoje (UŠV) glede na spol in leta poučevanja. Udeleženci so svoje poklicne kompetence (N=40) ocenjevali z vprašalnikom na štiristopenjski Likertovi lestvici. Za preučevanje notranje strukture kompetenc je bila uporabljena faktorska analiza, za ugotavljanje razlik v kompetencah med spoloma in tremi skupinami UŠV z različno dolžino delovne dobe pa MANOVA. Obstajajo razlike pri samozaznavanju dejanske kompetentnosti pri poučevanju športne vzgoje med UŠV obeh spolov s krajšo delovno dobo (<10 let) in tistimi, ki poučujejo dalj časa (>20 let). Učitelji s krajšo delovno dobo (<10 let) so bolje ocenili svoje kompetence pri dejavnikih, ki sestavljajo faktor učne metode (p < ,001), učitelji z daljšo delovno dobo (>20 let) pa pri dejavnikih, ki pojasnjujejo faktor pedagoške in motivacijske strategije (p < .001). Učiteljice ŠV z daljšo delovno dobo (>20 let) svoje splošno didaktično znanje ocenjujejo višje kot njihovi moški kolegi (p = .019), medtem ko moški svoje kompetence višje ocenjujejo v dejavnikih, ki predstavljajo faktor socialni vidiki športa (p = .006). Ne glede na spol v tem faktorju UŠV z daljšo delovno dobo (>20 let) ocenjujejo svoje kompetence višje kot njihovi mlajši kolegi (<10 let) (p = .013). Rezultati raziskave nakazujejo, da potrebujemo ponovno uvedbo sistematičnega pripravništva, mentorstvo izkušenejših učiteljev manj izkušenim kolegom in dobro zasnovan proces stalnega strokovnega spopolnjevanja, zlasti za mlajše učitelje.
|