Glavna cilja naše raziskave sta bila: a) oceniti znotrajobiskovno zanesljivost izračunanih naklonov telesnih segmentov in kotov v sklepih z dvodimenzionalno (2D) kinematično analizo in b) primerjati rezultate omenjenih spremenljivk med subjektivno in objektivno določenima ključnima gibalnima položajema pri enonožnem skoku z nasprotnim gibanjem (SLCMJ), skoku v daljino (SLBJ) in pristanku. V raziskavi je sodelovalo osemdeset vrhunskih rokometašev (povprečna starost 21,8 let; teža 92,0 kg; višina 1,9 m). Izvedli so tri ponovitve vsakega testa z dominantno in nedominantno nogo. Testi so bili posneti v bočni in čelni ravnini, kinematična analiza posnetkov pa je bila izvedena z uporabo programske opreme Kinovea. Izračunane so bile naslednje spremenljivke: nagib goleni, stegna, medenice in trupa (absolutne spremenljivke) ter koti v sklepih med segmenti (relativne spremenljivke). Ključni gibalni položaji za izračun spremenljivk so bili določeni subjektivno na podlagi ocene merilca in objektivno glede na trenutek največje sile na podlago. Rezultati so pokazali zmerno-odlično zanesljivost spremenljivk pri testu pristanka (ICC$_{2.1}$= 0,54–0,99), zmerno-dobro zanesljivost (ICC$_{2.1}$= 0,51–0,83) pri SLCMJ ter slabo-zmerno zanesljivost pri SLBJ, tako v fazi odriva (ICC$_{2.1}$= 0,01–0,81) kot v fazi pristanka (ICC$_{2.1}$= 0,10–0,86). Ugotovljene so bile razlike v rezultatih med subjektivnim in objektivnim kriterijem določitve ključnega gibalnega položaja za analizo (p < 0.05).Na podlagi rezultatov za zagotovitev zadovoljive zanesljivosti priporočamo analizo vsaj treh skokov in konsistentno uporabo enega kriterija pri določitvi ključnega gibalnega položaja za izračun spremenljivk.
|