Športna tekmovanja so opredeljena kot visoko stresna okolja, še posebej za športnike. Poleg psihološkega so zaznani stresorji povezani s fizičnim naporom in fiziološkim odzivom. Zato je bil cilj te študije raziskati dinamiko biomarkerjev kortizola (C), alfa-amilaze (AA) in testosterona (T) med uradnim tekmovanjem v olimpijskem dvigovanju (OW) uteži. Poleg tega je bil cilj oceniti razlike med disciplinami olimpijskega dvigovanja uteži ter vpliv tekmovalnega stresa na živčni in endokrini sistem športnikov. Nazadnje je študija želela določiti razlike glede na spol. Vzorec udeležencev v tej študiji je bil 44 dvigovalcev uteži (17 žensk). Njihova povprečna kronološka starost je bila 26,91 ± 7,57 let, telesna masa 83,70 ± 23,01 kg, telesna višina 174,55 ± 11,92 cm in trenažna izkušenost 6,62 ± 6,95 let. V tej študiji so bile med uradnim tekmovanjem določene koncentracije C, AA in T. Rezultati so pokazali, da imajo moški višje ravni T v predtekmovalnem obdobju (moški, 169,23 ± 52,37; ženske, 82,93 ± 23,46), po nalogu potega (moški, 193,78 ± 56,77; ženske, 105,79 ± 36,18) in po nalogu izmeta (moški, 177,63 ± 54,63; ženske, 107,00 ± 36,26). Vendar pa odstotek sprememb kaže, da imajo ženske večje povečanje vrednosti T skozi tekmovanje (od predtekmovanja do po nalogu potega, 27,56 %; od predtekmovanja do po nalogu izmeta, 29,02 %) v primerjavi z moškimi (od predtekmovanja do po nalogu potega, 14,51 %; od predtekmovanja do po nalogu izmeta, 4,96 %). Sklepno, olimpijsko dvigovanje uteži povzroča aktivnost tako endokrinega kot živčnega sistema preko merjenih biomarkerjev. Poleg tega je bil nalog potega opažen kot bolj stresen kot nalog izmeta za oba spola. Prav tako imajo ženske večji odstotek povečanja vrednosti T z nižjimi absolutnimi vrednostmi. Zato ob poznavanju vpliva OW na stres športnikov je potrebno v tem športu uporabiti različne tehnike obvladovanja stresa.
|
