Podrobno

In vitro proučevanje pomena proteasoma v trombocitih in njegove vloge pri oblikovanju tumorskega mikrookolja
ID Smrdel, Lara (Avtor), ID Gobec, Martina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka. Vsebina dokumenta nedostopna do 06.03.2027.
MD5: 7B6DCFDDF2E252F254B7850DA357C2D3

Izvleček
Trombociti imajo ključno vlogo pri regulaciji hemostaze, a so danes prepoznani tudi kot aktivni regulatorji imunosti, vnetja in napredovanja tumorjev. Kljub njihovim številnim biološkim vlogam pa ostajajo molekularni mehanizmi, ki uravnavajo aktivacijo trombocitov in njihovo sekretorno vedenje, pomanjkljivo opredeljeni. Nedavne raziskave so pokazale, da trombociti vsebujejo tako konstitutivni proteasom kot tudi imunoproteasom, ki ju običajno povezujemo predvsem z jedrnimi in imunskimi celicami. Ta doktorska disertacija preučuje, kako ti proteolitični sistemi oblikujejo biologijo trombocitov in vplivajo na trombocitno posredovane imunske in tumorske interakcije. Klinično pomembnost delovanja proteasoma v trombocitih smo definirali s kvantifikacijo trombocitopenije pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom, zdravljenih z zaviralci proteasoma. Obsežna meta-analiza je pokazala, da zaviranje proteasoma pomembno poveča pojavnost trombocitopenije, pri čemer je tveganje odvisno od uporabljenega zaviralca in njegovega odmerka. Ti izsledki kažejo, da farmakološka modulacija proteasoma povzroča izrazite hematološke posledice ter nakazujejo, da lahko spremenjena aktivnost proteasoma vpliva na delovanje trombocitov. V okviru mehanističnih raziskav smo zato okarakterizirali aktivnost proteasoma in imunoproteasoma v človeških trombocitih ter zaznali pomembne inter-individualne razlike v proteasomskih profilih. Ta heterogenost nakazuje, da proteasomski sistem prispeva k donorsko specifičnim razlikam v odzivnosti trombocitov in njihovi sekretorni kapaciteti. Nadaljnje raziskave razkrivajo, da imunoproteasom uravnava sproščanje granul iz trombocitov na način, ki je specifičen za posamezne katalitične podenote in je odvisen od njihovega zaviranja. Za razliko od jedrnih celic trombociti ob izpostavitvi vnetnim citokinom ne povišajo proteinskega nivoja katalitičnih podenot imunoproteasoma, kar nakazuje, da je njihova proteasomska sestava določena že med megakariopoezo. Selektivno zaviranje katalitičnih podenot okrepi izločanje gostih granul, a ne vpliva na proces agregacije, kar dokazuje, da imunoproteasom natančno uravnava sekretorne odzive trombocitov, ne da bi pri tem ogrozil njihovo osnovno hemostatsko funkcijo. Proteomske analize so pokazale spremembe v sestavi sekretoma ter identificirale proteine povezane z metabolnimi in mitohondrijskimi potmi. To nakazuje, da imunoproteasom sodeluje pri usklajevanju bioenergetskih procesov trombocitov ter njihovo nadaljnjo komunikacijo z okoljem. Čeprav se učinki na aktivacijo imunskih celic med darovalci razlikujejo, zbrani podatki jasno opredeljujejo imunoproteasom kot doslej spregledan regulator trombocitno posredovane imunske signalizacije. Selektivno zaviranje izbranih podenot proteasomov v trombocitih vodi v sproščanje dejavnikov, ki izrazito modulirajo vedenje celic raka dojk. Zlasti zaviranje podenote β1i sproži sekretorni profil, ki okrepi migracijo celic trojno negativnega raka dojk, poveča angiogeno signaliziranje ter zviša izražanje označevalcev značilnih za epitelijsko-mezenhimski prehod. Ti izsledki kažejo, da imunoproteasom trombocitov neposredno oblikuje tumorsko relevantne parakrine signale in lahko vpliva na metastatsko napredovanje. Disertacija opredeljuje proteasom in imunoproteasom kot regulatorja signaliziranja, sekrecije in medcelične komunikacije trombocitov, s čimer pomembno vplivata na uravnavanje imunskega odziva in biologijo rakavih celic. Z združevanjem kliničnih podatkov o trombocitopeniji, povezani z zaviralci proteasoma, in poglobljenih mehanističnih ter funkcionalnih raziskav, disertacija ponuja celovit vpogled v regulacijo trombocitnega delovanja preko proteasomskih poti ter izpostavlja nove priložnosti za modulacijo interakcij med trombociti in tumorji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:aktivacija trombocitov, napredovanje raka, imunoproteasom, proteasom, tumorsko mikrookolje, zasevanje
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-180504 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.03.2026
Število ogledov:34
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Elucidating the significance of platelet proteasome function and its role in shaping the tumour microenvironment in vitro
Izvleček:
Platelets, traditionally known as mediators of hemostasis, are also recognized as active regulators of immunity, inflammation, and tumour progression. Despite their broad functional repertoire, the molecular mechanisms underlying platelet activation and secretory behaviour remain insufficiently defined. Recent research has shown that platelets contain both constitutive proteasome and immunoproteasome, complexes previously thought to function primarily in nucleated immune cells. This dissertation investigates how these proteolytic systems shape platelet biology and influence platelet-driven immune and tumour interactions. We highlighted the clinical relevance of platelet proteasome function by quantifying thrombocytopenia in multiple myeloma patients treated with proteasome inhibitors. A comprehensive meta-analysis shows that proteasome inhibition significantly increases the incidence of thrombocytopenia, with risk modulated by the specific inhibitor and dosage used. These findings demonstrate that therapeutic targeting of the proteasome has substantial hematologic consequences and suggest that altered proteasome activity may influence platelet function. To explore this mechanistically, we characterized proteasome and immunoproteasome activity in human platelets and documented considerable interindividual variability in proteasomal profiles. This heterogeneity suggests that the proteasome system contributes to donor-specific differences in platelet responsiveness and secretory capacity. Further work shows that the immunoproteasome modulates platelet secretion in a subunit-specific manner. Unlike nucleated cells, platelets do not upregulate immunoproteasome components in response to inflammatory cytokines, indicating that their proteasomal composition is fixed during megakaryopoiesis. Selective inhibition of catalytic subunits enhances dense-granule secretion while preserving aggregation, demonstrating that the immunoproteasome fine-tunes platelet secretory responses without compromising primary hemostatic function. Proteomic analyses reveal corresponding shifts in secreted proteins linked to metabolic and mitochondrial pathways, suggesting that immunoproteasome activity influences platelet bioenergetics and platelet communication. Although the downstream effects on immune cell activation show donor-dependent variability, the overall data establish the immunoproteasome as a previously underappreciated regulator of platelet-derived immune signalling. Platelets with selectively inhibited immunoproteasome subunits release factors that profoundly influence breast cancer cell behaviour. In particular, suppression of the β1i subunit generates a secretory profile that enhances migration of triple-negative breast cancer cells, increases angiogenic signalling, and upregulates epithelial-mesenchymal transition-related markers. These findings show that the platelet immunoproteasome directly shapes tumour-relevant paracrine cues and may influence metastatic progression. Ultimately this dissertation establishes the proteasome and immunoproteasome as regulators of platelet signalling, secretion, and intercellular communication, with broad implications for immune regulation and cancer biology. By linking clinical data on proteasome inhibitor-associated thrombocytopenia to detailed mechanistic and functional studies, it provides a comprehensive view of how proteasomal pathways govern platelet behaviour and highlights new opportunities for modulation of platelet-tumour interactions.

Ključne besede:cancer progression, immunoproteasome, metastasis, platelet activation, proteasome, tumor microenvironment

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj