Članek raziskuje, kako interpretacije ljudskega petja v Sloveniji odražajo spreminjajoče se pojmovanje avtentičnosti v procesih ohranjanja dediščine. Na podlagi zgodovinske analize in etnografskih intervjujev prikaže, da avtentičnost ni fiksna lastnost, ampak relacijska kategorija, ki jo oblikujejo institucionalne norme, zgodovinsko utemeljena estetika, utelešeno izvajanje in čustvena povezanost izvajalcev s pesmimi.
|