Prispevek proučuje, kako sodelovanje hkrati deluje kot koncept in kot praksa v postsociali-stičnih sistemih javnega zdravstva v Srbiji ter na Hrvaškem. Na podlagi etnografske raziskave ter intervjujev s strokovnjaki in strokovnjakinjami opredeljuje raznolike, pogosto naspro-tujoče si oblike sodelovanja. Z ozirom na kontinuitete in prelome z jugoslovansko socialno medicino članek zagovarja refleksivne ter razmerja moči upoštevajoče oblike partnerstvav sodobnem upravljanju zdravja.
|