Podrobno

Judovska glasba kot vir navdiha v godalni literaturi klasične glasbe
ID Ločniškar, Ana (Avtor), ID Podlesek, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,30 MB)
MD5: B6AEB42851798FFA9493F4F7EF1CCFF4

Izvleček
Judovska glasba je iz večtisočletnega verskega in ljudskega glasbenega izročila prerasla v pomemben del svetovne umetnostne glasbene dediščine, ki močno zaznamuje tudi sodobno godalno klasično glasbo. Zgodovinski razvoj judovske glasbe poteka od starohebrejskih liturgičnih praks do bogate diasporne tradicije in na koncu do oblikovanja umetnostne klasične glasbe. V starohebrejski dobi je imela glasba osrednjo vlogo v templju, vrhunec pa je dosegla v »zlati dobi« organizirane vokalne in instrumentalne prakse. Po uničenju obeh templjev se je glasbeno življenje preselilo v sinagogo, kjer je prevladovala kantilacija svetih besedil. V diaspori so se judovske glasbene tradicije oblikovale glede na okolje: arabski Judje so prevzeli makamate, sefardski so razvili andaluzijsko obarvano melodiko, askenaški pa lastne moduse, povezane z jidišem, klezmerjem in hasidizmom. Modalni sistemi posameznih tradicij so se razvijali vzporedno, a z različnimi estetskimi izhodišči. V 19. stoletju se je judovska glasba modernizirala: sinagogalna koralna glasba je prevzela evropske vplive, umetnostna judovska glasba pa se je krepila v zahodni in vzhodni Evropi. Haskala in emancipacija sta spodbudili razprave o judovski identiteti, Društvo za judovsko ljudsko glasbo pa je sistematično zbiralo ter obdelovalo ljudske melodije. V 20. stoletju je nastajal raznolik opus umetnostne judovske glasbe. Pomemben je bil tudi razvoj izraelskega nacionalnega glasbenega sloga, ki združuje vplive diaspore, orientalske elemente in evropske kompozicijske tehnike. V osrednjem delu magistrske naloge so predstavljeni ključni skladatelji, ki so navdih našli prav v judovski glasbi in prispevali klasične skladbe za godala z omenjeno motiviko. Joseph Achron, ki je bil eden prvih, je v svojem opusu, zlasti v Hebrejski melodiji Op. 33, razvil izrazito »hebrejski slog«, utemeljen v modalnosti in kantilaciji. Ernest Bloch je ustvaril obsežen Judovski cikel, vključno s slavnim Schelomom, ter s tem oblikoval emocionalno in duhovno jedro judovske glasbe v 20. stoletju. Paul Ben-Haim je združil evropsko modernistično tradicijo z orientalskimi in sefardskimi vplivi ter postal ključna osebnost izraelskega glasbenega nacionalizma. Dimitrij Šostakovič pa je, čeprav ni bil Jud, pogosto uporabljal judovske glasbene elemente kot simbol solidarnosti z zatiranim ljudstvom.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:judovska glasba, ljudsko glasbeno izročilo, modalnost, godalna literatura
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:AG - Akademija za glasbo
Založnik:[A. Ločniškar]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-180134 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:785:780.614.33:78(=411.16)
COBISS.SI-ID:270478851 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.03.2026
Število ogledov:192
Število prenosov:66
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Jewish Music as a Source of Inspiration in the String Literature of Classical Music
Izvleček:
Jewish music has grown from a millennia-old religious and folk tradition into an important part of the world’s art-music heritage, significantly influencing contemporary classical string music. The historical development of Jewish music spans from ancient Hebrew liturgical practices to the rich traditions of the diaspora and finally to the formation of artistic classical music. In the ancient Hebrew period, music played a central role in the Temple, reaching its peak in the “golden age” of organized vocal and instrumental practice. After the destruction of both Temples, musical life shifted to the synagogue, where the cantillation of sacred texts became dominant. In the diaspora, Jewish musical traditions developed according to their cultural surroundings: Jews in Arab lands adopted elements of the maqam system, Sephardic Jews created a melodically rich tradition shaped by Andalusian and Mediterranean influences, and Ashkenazi Jews formed their own modes connected with Yiddish culture, klezmer music, and Hasidic spirituality. The modal systems of these traditions evolved in parallel, yet with differing aesthetic foundations. In the 19th century, Jewish music began to modernize: synagogue choral music absorbed European influences, and Jewish art music flourished in both Western and Eastern Europe. The Haskalah movement and Jewish emancipation stimulated discussions about Jewish identity, while the Society for Jewish Folk Music systematically collected and arranged folk melodies. The 20th century saw the emergence of a diverse body of Jewish art music, as well as the development of an Israeli national musical style combining diaspora influences, oriental elements, and European compositional techniques. The central part of the thesis presents key composers who drew inspiration from Jewish music and contributed classical string works infused with this musical idiom. Joseph Achron, one of the pioneers, developed a distinctly “Hebrew style” rooted in modality and cantillation, most notably in his Hebrew Melody, Op. 33. Ernest Bloch created an extensive “Jewish cycle,” including the famous Schelomo, shaping the emotional and spiritual core of Jewish music in the 20th century. Paul Ben-Haim combined European modernism with oriental and Sephardic influences, becoming a leading figure of Israeli musical nationalism. Dmitri Shostakovich, although not Jewish, frequently incorporated Jewish musical elements as a symbol of solidarity with an oppressed people.

Ključne besede:Jewish music, folk musical tradition, modality, string literature

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj