Podrobno

Generalni vikar Janez Anton Ricci in njegov Status dioecesis goritiensis (1788–1789)
ID Volčjak, Jure (Avtor), ID Sužnik, Maja (Prevajalec), ID Kolar, Bogdan (Recenzent), ID Preinfalk, Miha (Recenzent)

URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/AES/index Povezava se odpre v novem oknu
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (12,48 MB)
MD5: 273A80C6E16DC4E49B0CBB740A74FF8C

Izvleček
Ljubljanski nadškof Leopold baron Brigido se je zavedal, da upravlja izje-mno veliko in zahtevno nadškofijo in metropolijo. Zahodni del nove cerkvene pokrajine je bil vse od imenovanja Franca Filipa grofa Inzaghija za gradiškega škofa leta 1788 do njegove umestitve konec aprila 1789 brez rezidencialnega škofa, zato se je nadškof metropolit odločil ukrepati. Za navedeno kratko obdo-bje je imenoval metropolitanskega generalnega vikarja v duhovnih zadevah, ki je prevzel škofovska opravila na zahodu metropolije. Na to mesto je imenoval »domačina« iz Krmina, ljubljanskega stolnega kanonika Janeza Antona Riccija, ki se je pri delu izjemno izkazal, za kar si je pozneje prislužil pohvalo samega dunajskega dvora.Novoimenovani generalni vikar se je temeljito lotil dela in v soglasju s škofom Inzaghijem v kratkem obdobju uspel izdelati t. i. Status dioecesis Go-ritiensis, tj. popis vseh 20 dekanij generalnega vikariata po štirih sklopih, in sicer: 1. po duhovščini, 2. po župnijah in lokalnih kaplanijah, 3. po župnijskih in kuratnih cerkvah ter 4. po beneficijih. Odgovore je dobil od 533 duhovnikov. Celotno gradivo so na ordinariatu prepisali v 20 rokopisnih knjig, ki se danes hranijo v treh škatlah v Nadškofijskem arhivu v Gorici. Obstaja sicer še ena škatla »Riccijevega« gradiva v nevezanem stanju, ki pa v pričujoči monografiji ni obdelano oziroma objavljeno.Gradivo je bilo do sedaj poznano le redkim zgodovinarjem, si pa zaradi bogate vsebine zagotovo zasluži objavo in širše poznavanje. Z njo tako skušamo narediti korak naprej v raziskavah zgodovine goriške nadškofije, gradiške ško-fije in tudi goriško-gradiške škofije, saj je turbulentno obdobje cerkvene zgodo-vine tega ozemlja med letoma 1784 in 1830 slabo raziskano in si zasluži večjo pozornost raziskovalcev, ne samo zgodovinarjev.Gradivo, ki ga je zbral generalni vikar Ricci, nam podaja uvid v vrsto za-nimivosti. Nekatere tabele so izpolnjene v celoti, nekatere vsebujejo le osnovne podatke. Prva tabela z 20 vprašanji se je nanašala na duhovščino. Vsak klerik se je moral predstaviti z imenom, priimkom in funkcijo. Navesti je moral kraj iz-vora, mizni naslov, starost in leto prejema mašniškega posvečenja, kraj in vrsto študija, čas delovanja v dušnem pastirstvu, službena mesta in morebitne bene-ficije, ki jih je imel v lasti. Ostala vprašanja so se dotikala sposobnosti govorni-štva, branja primernih knjig in posledično znanja, navad, umnosti, obnašanja, fizičnih moči, vrlin, napak in pomanjkljivosti, sprejemanja pri vernikih, more-bitnih opominov itd. Za konec je moraj vsak podati tudi svoje finančno stanje. Druga tabela se je nanašala na župnije in lokalne kaplanije in je vsebova-la 12 vprašanj. Navesti je bilo treba ime župnije ali lokalne kaplanije, ime žu-pnika ali lokalnega kaplana in sodelavcev (kaplanov ali ekspozitov). Sledila so vprašanja o redovnem življenju v župniji: o številu in vrsti samostanov, imena redovnikov oziroma redovnic skupaj z njihovo starostjo. Ostala vprašanja so se dotikala ustanovnih maš, župnijskega patrona in odvetnika, vasi in sosesk, ba-bic, prestopkov, šolstva, oddaljenosti posameznih vasi in lege župnije ter števila vernikov. Tretja tabela z 11 vprašanji se je posvečala cerkvam. Odgovoriti je bilo tre-ba na vprašanja o imenu župnijske cerkve, njenem patrociniju in posvetitvi, o posameznih oltarjih, podružničnih cerkvah in ekspoziturah, bratovščinah, oratorijih in križevem potu, odpustkih in oltarnih privilegijih, odvetnikih, cer-kvenih obračunih, ključarjih, cerkovnikih in njihovih dohodkih ter finančnem stanju cerkva.Zadnja tabela z 10 vprašanji pa se je dotikala beneficijev. Podati je bilo treba ime in kraj beneficija, navesti ustanovitelja in čas nastanka, imetnika be-neficija, njegove obveznosti ter vrsto beneficija, patrona in odvetnika beneficija ter podrejenost župniku, beneficiatov dom, vrsto šol, njihovo financiranje in vzdrževanje ter dohodke beneficija.Za zgodovino obravnavanega obdobja in ozemlja je prav gotovo zanimiva vsaka posamezna tabela in tudi prav vsak odgovor na zastavljena vprašanja. Prav vsak, ki se zanima za zgodovino tega časa ali območja, lahko v objavljenem viru najde kako uporabno navedbo. In s tem je namen objave dosežen.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:šematizmi, škofije, duhovniki, cerkve, Gorica, Gradiška, Vipava, Idrija, Devin
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2025
Št. strani:903 str.
PID:20.500.12556/RUL-179666 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:27-772(450.367+497.473):930.25"1788/1789"
ISBN:978-961-297-733-7
DOI:10.34291/aes.2025.1 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:259699203 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.02.2026
Število ogledov:75
Število prenosov:15
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:General vicar Giovanni Antonio Ricci and his Status dioecesis Goritiensis (1788–1789)
Izvleček:
The Ljubljana Archbishop Michael Leopold Freiherr von Brigido was acutely aware of the fact that he was managing a vast and demanding archdi-ocese and metropolis. From the appointment of Franz Philipp von Inzaghi to Gradisca d’Isonzo in 1788 until his installation at the end of April 1789, the western part of the new metropolis was without a residential bishop, which led the archbishop to his decision to act. For this short period, he appointed a metropolitan general vicar in spiritual matters who assumed bishop’s duties in the west of the metropolis. For this position, he appointed “a local” from Cor-mons, the Ljubljana cathedral canon Giovanni Antonio Ricci, who performed his work with distinction, for which he later received a commendation from none other than the Viennese court.The newly appointed general vicar embarked on his duties vigorously and in agreement with Bishop Inzaghi managed, in a very short time, to prepare the so-called Status dioecesis Goritiensis, i.e. a census of all 20 deaneries of the gen-eral vicarage in four parts, according to: 1. clergy, 2. parishes and local curacies, 3. parish and curacy churches, and 4. benefices. He received answers from 533 priests. At the ordinariate, the entire material was transcribed into 20 manu-script books, which are today kept in three boxes in the Archdiocesan Archives in Gorizia. In fact, there exists another box of “Ricci’s” material that is unbound; however, this material is not discussed or published in this monograph.Until today, the material has been known to only a handful of histori-ans; however, due to its valuable content it certainly deserves an independent publication and wider awareness. Hence, this publication strives to take a step forward in the research of the history of the Gorizia Archdiocese, Diocese of Gradisca d’Isonzo, and also of the Gorizia-Gradisca d’Isonzo Diocese, since the turbulent period of church history of this territory between 1784 and 1830 is poorly studied and deserves greater attention of researchers, not only historians.The material collected by General Vicar Ricci offers an insight into a se-ries of interesting facts. Some of the tables are filled in completely, others only include basic data. The first table, with 20 questions, pertained to clergy. Each cleric had to introduce himself with his name, surname, and function. He had to state his place of origin, titulus mensae, age, and the year he received his Rite of Ordination, the place and type of studies, the period spent working in pastoral care, posts performed, and potential benefices held. Other questions touched upon his ability in elocution, reading of appropriate books, and consequently the knowledge, habits, intelligence, behaviour, physical strength, virtues, flaws, and deficiencies, the manner of acceptance with the believers, possible repri-mands, etc. At the end, everyone had to present his financial situation.The second table inquired about parishes and local chaplaincies and in-cluded 12 questions. The name of the parish or local chaplaincy and the name of the priest or local chaplain and their associates (chaplains or expositi) had to be written. This was followed by questions regarding monastic life in the parish: the number and types of monasteries and convents in the parish and names of priests or nuns together with their age. Other questions pertained to foundation masses, the parish patron and lawyer, villages and neighbourhoods, midwives, offences, schools, distance to individual villages, the position of the parish, and the number of believers.The third table, including 11 questions, was dedicated to churches. The name of the parish church, its patronage and consecration, individual altars, filial churches and expositurae, brotherhoods, oratories and Way of the Cross, indulgences and altar privileges, lawyers, church accounts, caretakers, sextons and their income, and the financial state of churches had to be given.The last table, with 10 questions, pertained to benefices. The name and place of the benefice had to be given together with its founder and time of foun-dation, the holder of the benefice, his duties and the type of the benefice, the patron and lawyer of the benefice, as well as its subordination to a priest, the benefice’s home, the type of schools, their financing and maintenance, and ben-efice’s income.Each and every one of these tables as well as every answer to the given questions are certainly very interesting for the history of the discussed period and territory. Every person interested in the history of this era or area can find some useful information in the published source. This, in its own right, achieves the purpose of the publication.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj