Podrobno

Stališča do raznojezičnosti v slovenskih osnovnih šolah : doktorska disertacija
ID Rozmanič, Tina (Avtor), ID Pižorn, Karmen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,13 MB)
MD5: 6B83FFB4A48A263A5F0203A2CEDF4FC2

Izvleček
Raziskava se osredotoča na raziskovanje stališč različnih deležnikov slovenskega osnovnošolskega izobraževanja – učiteljev, ravnateljev in učencev – do raznojezičnosti ter na dejavnike, ki vplivajo na njihovo dojemanje in prakso v zvezi z uporabo in vrednotenjem jezikovne raznolikosti. Raziskava se umešča v kontekst sodobnih družbenih in pedagoških sprememb, ki poudarjajo pomen večjezičnega sporazumevanja, vključevanja ter spoštovanja različnih jezikov in kultur v izobraževalnem okolju. Raznojezičnost smo v raziskavi opredelili kot posameznikovo zmožnost fleksibilne rabe različnih jezikov glede na kontekst, namen in sogovornika, pri čemer se ne obravnava kot preprosto obvladovanje več jezikov, temveč kot preplet vseh jezikovnih in kulturnih virov posameznika. Najprej smo predstavili teoretična izhodišča koncepta raznojezičnosti, ki temeljijo na sodobnih spoznanjih s področja sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja ter teorij identitete in kulturne kompetence. Raziskava izhaja iz ugotovitve, da šolski sistemi pogosto še vedno privilegirajo enojezične in monokulturne pristope, kljub temu da se številni evropski in nacionalni dokumenti zavzemajo za večjezično in raznojezično vzgojo ter razvijanje raznojezične in raznokulturne kompetence. Empirični del raziskave temelji na kombinaciji kvantitativne in kvalitativne metode. V kvantitativnem delu je sodelovalo 1039 učencev (od 4. do 9. razreda), 1216 osnovnošolskih učiteljev in 64 ravnateljev, ki so prek vprašalnikov izrazili svoja stališča do različnih vidikov raznojezičnosti. Kvalitativni del pa je bil izveden s pomočjo 20 polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili z jezikovnimi in nejezikovnimi učitelji ter ravnatelji. Vsebina vprašalnikov in intervjujev je bila osredotočena na zaznavanje pomena znanja tujih jezikov, vlogo maternega jezika, učenje jezikov v šoli, vključevanje jezikov v učni proces ter na sprejemanje in vključevanje učencev, ki prihajajo iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij. Podatki so bili analizirani z uporabo različnih statističnih metod s poudarkom na iskanju razlik glede na spol, starost, kraj rojstva, jezikovno izpostavljenost in poklicno področje. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji in ravnatelji v povprečju izražajo izrazito pozitivna stališča do raznojezičnosti, pri čemer so raznojezičnim praksam najbolj naklonjeni jezikovni učitelji in tisti, ki so bolj vključeni v mednarodne projekte ali imajo osebne izkušnje z večjezičnim okoljem. Ugotovili smo, da višja stopnja izobrazbe, uporaba več jezikov v vsakdanjem življenju in izkušnje z raznolikostjo (npr. stik z ljudmi različnih jezikovnih in kulturnih ozadij) pozitivno vplivajo na odprtost do raznojezičnih pristopov. Učenci so prav tako večinoma izrazili pozitivna stališča do učenja in rabe tujih jezikov, pri čemer so bili najbolj odprti tisti, ki so doma govorili več jezikov ali so se že v zgodnjem otroštvu srečevali z jezikovno raznolikostjo. Vseeno pa so se v raziskavi pokazale tudi številne ovire, ki zavirajo uresničevanje raznojezične pedagogike v praksi. Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje sistemske podpore, nezadostna didaktična gradiva, pomanjkanje usposabljanj za učitelje s področja raznojezičnosti ter splošno prisotno enojezično naravnanost šolskega okolja. Učitelji so večkrat izrazili potrebo po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju, večji dostopnosti literature ter po institucionalni spodbudi za sodelovanje med predmetnimi področji pri spodbujanju raznojezičnosti. Ravnatelji pa so opozorili predvsem na strukturne omejitve ter pomanjkanje kadra in časa. Kot ključna naloga šolskega sistema se je pokazalo prepoznavanje in ovrednotenje jezikovne raznolikosti kot potenciala in ne kot ovire, kar zahteva celostni pristop, ki vključuje ustrezno usposobljenost učiteljev, prilagoditve učnih načrtov, medpredmetno sodelovanje, razvijanje refleksivnih stališč in podporo vodstva šole. Raziskava prinaša pomemben znanstven prispevek k razumevanju raznojezičnosti v slovenskem osnovnošolskem kontekstu, saj združuje teoretične okvire z empirično analizo konkretnega šolskega okolja. Ponuja konkretna priporočila za izobraževalno politiko in šolsko prakso, pri čemer poudarja pomen večjezične vzgoje za razvoj vključujoče, strpne in globalno usmerjene družbe. Delo daje tudi možnosti za nadaljnje raziskave, zlasti v smeri spremljanja dolgoročnih učinkov raznojezičnih pristopov v pedagoški praksi in pri vključevanju učencev z različnimi jezikovnimi ozadji v šolski prostor.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osnovnošolsko izobraževanje, večjezičnost, multikulturna vzgoja in izobraževanje, raznojezičnost in raznokulturnost, stališča učiteljev, ravnateljev in učencev do raznojezičnosti, vloga maternega jezika, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:T. Rozmanič
Leto izida:2026
Št. strani:524 str.
PID:20.500.12556/RUL-179599 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81'246.3(043.2)
COBISS.SI-ID:269035523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.02.2026
Število ogledov:107
Število prenosov:31
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Perceptions of plurilingualism in Slovenian primary schools
Izvleček:
The research focuses on exploring the perceptions of various stakeholders in Slovenian primary education – teachers, head teachers, and pupils – towards plurilingualism and the factors that influence their perceptions and practices regarding the use and evaluation of linguistic diversity. The research is set in the context of contemporary social and educational changes that emphasize the importance of plurilingual communication, inclusion, and respect for different languages and cultures in the educational environment. In the study, we defined plurilingualism as an individual’s ability to flexibly use different languages depending on the context, purpose, and interlocutor, whereby it is not considered as simply mastering several languages, but as an intertwining of all individual’s linguistic and cultural resources. First, we presented the theoretical foundations of the concept of plurilingualism, which are based on contemporary findings in the fields of sociolinguistics, applied linguistics, and theories of identity and cultural competence. The research stems from the observation that school systems often still privilege monolingual and monocultural approaches, even though numerous European and national documents advocate plurilingual and pluricultural education and the development of plurilingual and pluricultural competence. The empirical part of the research is based on a combination of quantitative and qualitative methods. The quantitative part involved 1,039 pupils (from grades 4 to 9), 1,216 primary school teachers, and 64 head teachers, who expressed their views on various aspects of plurilingualism through questionnaires. The qualitative part was carried out with the help of 20 semi-structured interviews with language and non-language teachers and head teachers. The content of the questionnaires and interviews focused on the perception of the importance of foreign language skills, the role of the mother tongue, language learning at school, the integration of languages into the learning process, and the acceptance and integration of pupils from other linguistic and cultural backgrounds. The data were analysed using various statistical methods, with the emphasis on finding differences based on gender, age, place of birth, language exposure, and teaching specialisation. The results of the study showed that teachers and head teachers on average express strongly positive attitudes towards plurilingualism, with language teachers and those who are more involved in international projects or have personal experience with plurilingual environments being the most supportive of plurilingual practices. We found that a higher level of education, the use of multiple languages in everyday life, and experience with diversity (e.g. contact with people from different linguistic and cultural backgrounds) have a positive impact on openness to plurilingual approaches. Pupils also expressed mostly positive attitudes towards learning and using foreign languages, with those who spoke several languages at home or had been exposed to linguistic diversity in early childhood being the most open. However, the survey also revealed several obstacles that hinder the implementation of plurilingual pedagogy in practice. Among the main challenges, participants highlighted the lack of systemic support, insufficient teaching materials, lack of training for teachers in the field of plurilingualism, and the generally monolingual orientation of the school environment. Teachers repeatedly expressed the need for additional professional development, greater access to literature, and institutional incentives for cooperation between subject areas in promoting plurilingualism. Head teachers, on the other hand, pointed to structural constraints and a lack of teachers and time. The recognition and appreciation of linguistic diversity as an asset rather than an obstacle has emerged as a key task for the school system. This requires a comprehensive approach that includes appropriate teacher training, adjustments to curricula, interdisciplinary cooperation, the development of reflective attitudes, and support from school management. The study makes an important scientific contribution to the understanding of plurilingualism in the Slovenian primary school context, as it combines theoretical frameworks with empirical analysis of a specific school environment. It offers concrete recommendations for educational policy and school practice, emphasising the importance of plurilingual education for the development of an inclusive, tolerant, and globally oriented society. The work also opens up possibilities for further research, particularly in the direction of monitoring the long-term effects of plurilingual approaches in pedagogical practices and in the inclusion of pupils with different linguistic backgrounds in the school environment.

Ključne besede:plurilingualism and pluriculturalism, teachers’, head teachers’ and pupils’ attitudes towards plurilingualism, the role of the mother tongue, content and language integrated learning

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj