Razvijanje računalniškega mišljenja v začetnih letih osnovnošolskega izobraževanja dobiva vse večjo pozornost, pri čemer je pristop računalništva brez računalnika posebej učinkovit pri mlajših učencih. Kljub temu ostaja vrednotenje računalniškega mišljenja na strani učiteljev, zlasti z uporabo procesno usmerjenih pristopov, premalo raziskano. V tej študiji analiziramo, kako so sodelujoči slovenski učitelji razredne stopnje vrednotili veščine računalniškega mišljenja in angažiranost učencev pri dejavnosti računalništva brez računalnika, zasnovani na nalogah tekmovanja Bober. Izsledki kažejo, da so učitelji najpogosteje prepoznali algoritmično mišljenje, vzorce ter prepoznavanje in odpravljanje napak, medtem ko sta bila dekompozicija in abstrakcija zaznani redkeje. Dejavnost je prejela visoke ocene glede motivacije in angažiranosti učencev, kar so učitelji pogosto povezovali z izvedbo na prostem in vključevanjem fizičnega gibanja. Sodelovanje in komunikacija sta bila prav tako pozitivno ocenjena, čeprav je nekaj učiteljev opozorilo, da je lahko učence občasno ovirala tekmovalnost. Ugotovitve kažejo, da je pri pristopu računalništva brez računalnika smiselno uporabiti procesno usmerjeno vrednotenje veščin računalniškega mišljenja, hkrati pa poudarjajo potrebo po profesionalnem usposabljanju, ki učiteljem omogoča učinkovito izvajanje in vrednotenje pristopov računalniškega mišljenja. Rezultati naše študije prispevajo k naraščajočemu korpusu raziskav o vrednotenju računalniškega mišljenja v osnovni šoli ter poudarjajo pomen zagotavljanja strukturirane podpore in kontekstno specifičnih orodij za učitelje.
|