Podrobno

Besedni red v slovenskih kemijskih terminoloških besednih zvezah: primerjava z nemščino in angleščino
ID Štumberger, Saška (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (332,31 KB)
MD5: 51423E0A531B2E9E7122BA459CEF2E01
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/21767 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Prispevek obravnava terminologijo v slovenščini ter primerja besedni red v slovenščini, nemščini in angleščini. Obravnavani so kemijski termini, ki so v vsaj enem od jezikov večbesedni. V 19. stoletju so bili kemijski termini v delih Matije Vertovca navedeni skupaj z nemškim ustreznikom. Vpliv nemščine se odraža v strukturi terminov, imenovanje kislin pa je bilo enobesedno, npr. vogelnokislina (ogljikova kislina), žeplokislina (žveplova kislina). Po prvi svetovni vojni so se z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pojavila prizadevanja po enotni jugoslovanski kemijski terminologiji. Vpliv nemščine je opazen v poskusu ohranitve enobesednih terminov po vzoru nemških zloženk, kot je jodkislina. Takšno izrazje je bilo predvideno za znanstvene razprave in visokošolski pouk, za srednješolski pouk pa so predvideli večbesedne termine, npr. jodova kislina. Gradivo v rastočem Kemijskem slovarju (od 2018) kaže na izrazno samostojnost slovenščine. Nemške zloženke so v slovenščini večbesedne zveze, ki imajo ob samostalniškem jedru zaradi jasnosti pogosto tudi desni samostalniški prilastek, kot je anomalija vode. Prav tako lahko terminološke strukture z levim in desnim prilastkom, kot je začasna trdota vode, razložimo s potrebo po poimenovalni natančnosti. Vpliv angleščine je opazen pri večbesednih terminih z levim samostalniškim prilastkom, kot je alfa železo, ki ima tudi variantne oblike, kot so železo alfa in alfa-železo. Postavitev samostalniškega prilastka na desno odraža slovensko skladnjo, zapis z vezajem kaže na vpliv nemščine (Alpha-Eisen).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:besedni red, Kemijski slovar, kemijska terminologija, večbesedni termin, desni prilastek, nemške zloženke, slovenščina, nemščina, angleščina, besedotvorje, terminologija, kemija
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:24.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 203-218
Številčenje:Letn. 70, št. 4
PID:20.500.12556/RUL-179506 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6'373.611=111=112.1:54
ISSN pri članku:0021-6933
DOI:10.4312/jis.70.4.203-218 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:266260483 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Licenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).
Datum objave v RUL:16.02.2026
Število ogledov:143
Število prenosov:32
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Jezik in slovstvo
Skrajšan naslov:Jez. slovst.
Založnik:Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Slovenije, Založba Univerze v Ljubljani, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
ISSN:0021-6933
COBISS.SI-ID:746756 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Word order in Slovenian chemical terminological phrases: a comparison with German and English
Izvleček:
The article examines chemical terminology in Slovenian and compares word order in Slovenian, German, and English. It focuses on chemical terms that are multi-word expressions in at least one of the languages. In the 19th century, chemical terms in the works of Matija Vertovec were listed alongside their German equivalents. The influence of German is reflected in the structure of the terms, with acid names being single-word expressions, such as vogelnokislina (carbonic acid) and žeplokislina (sulfuric acid). After World War I, the establishment of the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes led to efforts for a unified Yugoslav chemical terminology. The German influence is evident in the attempt to preserve single-word terms modelled after German compounds, such as jodkislina (iodic acid). Such terminology was intended for scientific discourse and higher education, while multi-word expressions like jodova kislina were planned for secondary school teaching. The material in the Chemical Dictionary demonstrates the linguistic independence of Slovenian. German compounds in Slovenian are expressed as multi-word phrases, which, for clarity, often include a nominal post-modifier, as in anomalija vode (water anomaly). Terminological structures with both pre- and postmodifiers, such as začasna trdota vode (temporary water hardness), can also be explained by the need for clarity. The influence of English is evident in multi-word terms with a nominal premodifier, such as alfa železo (alpha iron), which also has variant forms like železo alfa and alfa-železo. The placement of the nominal postmodifier reflects Slovenian syntax, while the hyphenated form follows the German model (Alpha-Eisen).

Ključne besede:word order, Chemical Dictionary, chemical terminology, multi-word term, postmodifier, German compounds, Slovenian, German, English, word formation, terminology, chemistry

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0215
Naslov:Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj