Cilj empirične raziskave je bil vpeljati koncept destrukcije in transformacije v pouk likovne umetnosti kot mogoč način vključevanja konceptualnih in sodobnih umetniških praks na srednješolski ravni izobraževanja.
Strokovnjaki namreč opozarjajo na pomanjkanje tovrstnih vsebin v likovnopedagoški praksi in poudarjajo odgovornost učiteljev, da skozi premišljen pristop te vpeljujejo v učni proces. Da bi pri dijakih spodbudili poglobljeno razmišljanje o destrukciji in da bi prek likovne izkušnje ponotranjili bistvo konceptualne umetnosti, smo na srednji šoli v Ljubljani izvedli empirično raziskavo. V okviru te so dijaki ustvarili prvi likovni izdelek (angl. ready-made), ki je bil predpogoj za nadaljnje uničenje in preobrazbo v drugi likovni izdelek. V raziskavo smo vključili dva razreda dijakov prvih letnikov, pri čemer so nas zanimali: 1) njihov odziv na prikazana umetniška dela, ki sovpadajo z raziskovanim konceptom; 2) njihov odnos do uničenja in preobrazbe prvega likovnega izdelka; 3) njihov odziv na koncept destrukcije in transformacije skozi lastno ustvarjalno prakso. V obeh razredih smo izvedli štiri šolske ure, znotraj katerih smo zbirali podatke s pomočjo tehnik kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se je poglobljena obravnava konceptualnih izhodišč skozi diskusijo odražala v večinsko pozitivnem odnosu dijakov do sodobnih umetniških del. Prikazanih del niso le razumeli, ampak so njihovo bistvo tudi ponotranjili, kar se je jasno odražalo v praktičnem likovnem izražanju dijakov. Sklenemo lahko, da je raziskava učinkovito vpeljala koncept destrukcije in transformacije v pouk likovne umetnosti na srednješolski ravni izobraževanja, saj je pri dijakih spodbudila globlje razumevanje sodobne umetnosti ter hkrati razvijala njihove sposobnosti ustvarjalnega in kritičnega mišljenja.
|