Podrobno

Analiza digitalne ločnice v Sloveniji : diplomsko delo
ID Zorko, Tina (Avtor), ID Jukić, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,62 MB)
MD5: 37ACE46A7EE20C321D672E478EAC9299

Izvleček
V digitalni dobi je uporaba tehnologij sestavni del vsakdanjega življenja tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju, vendar obstajajo skupine prebivalcev, ki so zaradi pomanjkanja dostopa ali kompetenc prikrajšani za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ta pojav imenujemo digitalna ločnica. Predstavlja vrzel med posamezniki z dostopom in kompetencami za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter tistimi, ki tega dostopa in kompetenc nimajo. V teoretičnem delu diplomske naloge je podan pregled dejavnikov, ki vplivajo na digitalno ločnico, empirični del pa obsega analizo digitalne ločnice v Sloveniji v obdobju 2019–2024. Analizirani so sekundarni podatki Statističnega urada Republike Slovenije o uporabi interneta in umetne inteligence glede na različne sociodemografske dejavnike. V obdobju 2019–2024 sta bila v Sloveniji najizrazitejša dejavnika digitalne ločnice starost in nivo izobrazbe. Digitalna pismenost, ki predstavlja kazalnik druge ravni digitalne ločnice, se je povečala v vseh starostnih skupinah, pri čemer je največji napredek opazen pri starejših. Prisotne so tudi razlike med statističnimi regijami, pri čemer Osrednjeslovenska regija izkazuje najvišji, Pomurska pa najnižji delež uporabnikov interneta. V Sloveniji umetno inteligenco uporablja le 21 % prebivalcev, kar odpira vprašanja o novi obliki digitalne ločnice. Diplomsko delo prispeva k razumevanju in reševanju digitalne ločnice v Sloveniji. Zaključno poglavje diplomskega dela predstavlja pregled dobrih praks iz treh izbranih evropskih držav, ki lahko služijo kot izhodišče za oblikovanje nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje digitalne ločnice v Sloveniji. Predstavljene so tudi dobre prakse iz Slovenije, ki ponujajo vpogled v domače pristope k reševanju tega izziva. Rezultati jasno pokažejo ključna področja za učinkovito zmanjševanje digitalne ločnice.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:digitalna ločnica, Slovenija, dejavniki digitalne ločnice, digitalne kompetence, internet, umetna inteligenca
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Zorko]
Leto izida:2026
Št. strani:X, 53 str.
PID:20.500.12556/RUL-179313 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:004.738.5:004.8(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:268707843 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.02.2026
Število ogledov:166
Število prenosov:62
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of the digital divide in Slovenia
Izvleček:
In the digital age, the use of technologies is an integral part of everyday life in both professional and private spheres, yet certain population groups remain disadvantaged because they lack access or the competences required to use information and communication technologies. This phenomenon is known as the digital divide. It represents the gap between individuals who have access to and the competencies to use information and communication technologies (ICT) and those who do not. The theoretical part of the thesis outlines the factors influencing the digital divide, while the empirical part analyses the digital divide in Slovenia during the period 2019–2024. Secondary data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia on internet and artificial intelligence use are analysed according to sociodemographic factors. In 2019–2024, the most pronounced factors of the digital divide in Slovenia were age and level of education. Digital literacy, an indicator of the second level of the digital divide, increased in all age groups, with the greatest progress observed among older people. Differences are also present between statistical regions, with the Osrednjeslovenska region showing the highest and the Pomurska region the lowest share of internet users. In Slovenia, only 21% of the population uses artificial intelligence, which raises questions about a new form of the digital divide. The thesis contributes to understanding and addressing the digital divide in Slovenia. The concluding chapter presents good practices from three selected European countries that can serve as a basis for further measures to reduce the digital divide in Slovenia. Good practices from Slovenia are also presented, offering insight into domestic approaches. The results highlight the key areas for effectively reducing the digital divide.

Ključne besede:digital divide, Slovenia, factors of the digital divide, digital competencies, internet, artificial intelligence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj