Podrobno

Traduire vers la langue maternelle de l’autrice
ID Zupančič, Metka (Avtor), ID Čebulj, Živa (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (283,21 KB)
MD5: 0114CA980E35CDEB56581F35FEF28713
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/Vestnik/article/view/23068 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Le récit L’Envahissement (L’Harmattan, 2020), par Metka Zupančič, fut conçu au Canada à la fin des années 1990, sans doute dans le contexte des tendances littéraires féministes de l’époque, soit françaises soit plus largement francophones. Sa publication en France coïncida non seulement avec le retour de l’autrice en Slovénie, son pays d’origine, mais aussi avec l’intérêt accru, en France et ailleurs, pour l’autofiction où ce récit s’inscrit pleinement. Pour en permettre la lecture en slovène, l’autrice en proposa la traduction à Živa Čebulj. Le livre traduit, publié sous le titre Tisto neustavljivo (Hiša poezije, 2023), fut souvent perçu par la critique ainsi que le lectorat comme écrit directement en slovène, ce qui permit un dialogue particulier avec la littérature contemporaine slovène des femmes. En outre, la version en slovène fut placée parmi la dizaine des finalistes du Prix de la traduction Charles Nodier, en 2024. Le présent article, se concentrant sur des questions traductologiques et écrit conjointement par l’autrice et la traductrice de cette œuvre, prend en considération les défis particuliers de cette traduction, résolus grâce à une collaboration étroite entre toutes les parties impliquées, dont aussi l’éditrice. Après la présentation de la méthodologie utilisée, l’article se concentre sur les exemples saillants des modifications opérées dans la traduction, à commencer par le titre. Par la suite, l’analyse porte sur plusieurs modifications significatives de la composante lexicale, syntaxique et sémantique qui permirent l’intégration de ce récit dans le contexte de la langue cible tout en maintenant les caractéristiques spécifiques du texte de départ, à savoir son intensité, son rythme particulier avec des phrases longues et son emplacement transculturel entre les origines et les destinations variées, souvent rattachées aux multiples références intertextuelles.

Jezik:Francoski jezik
Ključne besede:autofiction, traduction, langue maternelle, authenticité, complicité
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 51-66
Številčenje:Vol. 17, no. 1
PID:20.500.12556/RUL-179057 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81'255.4:821.163.6(71)-1=163.6
ISSN pri članku:2350-4269
DOI:10.4312/vestnik.17.51-66 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:266656003 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:
TITLE: Translating into the author’s native tongue / ABSTRACT: The story L’Envahissement (L’Harmattan, 2020), by Metka Zupančič, was conceived in Canada in the late 1990s, doubtless in the context of the French and more largely Francophone feminist literary trends of the time. Its publication in France not only coincided with the author’s return to her native Slovenia, but also with the rising interest in autofiction, which best defines the nature of this text. To provide readers with access to the book in Slovene, the author suggested its translation to Živa Čebulj. Published under the title Tisto neustavljivo (Hiša poezije, 2023), the translated book was subsequently often perceived by critics and general readers as written directly in Slovene, thus enabling a particular dialogue with contemporary Slovene women’s writing. Its quality was underscored by its inclusion among the finalists for the 2024 Charles Nodier Translation Award. The present article, focusing on translation theory issues and written jointly by the author and the translator of this work, takes into consideration the particular challenges of this process, which were resolved thanks to close collaboration between all parties involved, including the editor. After presenting the methodology used, and starting with the title, the article focuses on salient examples of the changes made in the translation. Subsequently, the analysis focuses on several significant changes to the lexical, syntactic, and semantic components that enabled the integration of this story into the target language context, while maintaining the specific characteristics of the original text, namely its intensity, its particular rhythm with predominantly long sentences and its transcultural positioning between origins and displacements, often linked to multiple intertextual references. / KEYWORDS: autofiction, translation, native tongue, authenticity, complicity
Datum objave v RUL:07.04.2026
Število ogledov:208
Število prenosov:86
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Vestnik za tuje jezike = Journal for foreign languages
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:2350-4269
COBISS.SI-ID:269600256 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Prevajanje v avtoričin materni jezik
Izvleček:
Pripoved L’Envahissement (L’Harmattan, 2020) avtorice Metke Zupančič je nastala v Kanadi konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, nedvomno pod vplivom tedanjih sočasnih trendov v sodobni francoski in širši frankofoni ženski književnosti. Njena objava v Franciji je sovpadla s pisateljičino vrnitvijo v rodno Slovenijo, kjer je prevod knjige v slovenščino predlagala Živi Čebulj. Delo je izšlo pod naslovom Tisto neustavljivo (Hiša poezije, 2023). Skupaj z bralci je kritika delo pogosto sprejela kot napisano neposredno v slovenščini, kar je še posebej omogočilo svojski dialog s sodobno slovensko žensko književnostjo. O kvaliteti prevoda priča tudi njegova uvrstitev med deseterico finalistov za prevajalsko nagrado Charles Nodier 2024. Članek, ki se osredotoča na prevodoslovna vprašanja in sta ga skupaj napisali avtorica in prevajalka te pripovedi, upošteva posebne izzive tega prevoda. K njihovi rešitvi je največ pripomoglo tesno sodelovanje vseh vpletenih strani, vključno z urednico. Po predstavitvi uporabljene metodologije se, najprej z obravnavo naslova, članek osredotoča na izrazitejše primere različnih premikov v prevodu. Analiza se nato posveča nekaterim pomembnim spremembam na leksikalni, skladenjski in pomenski ravni. Prav te so omogočile vključitev zgodbe v kontekst ciljnega jezika, hkrati pa ohranile posebnosti izvirnega besedila, in sicer njegovo intenzivnost, svojski ritem z najpogosteje dolgimi stavki in njegovo transkulturno umeščenost med domom in tujstvom, pogosto povezano z literarnimi, medbesedilnimi referencami.

Ključne besede:avtofikcija, prevajanje, materinščina, avtentičnost, soustvarjalnost

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Vestnik za tuje jezike

Nazaj