Podrobno

An example of subtle intertextuality : echoes of Flaubert’s Madame Bovary in Anne Cleeves’ telling tales
ID Marinčič, Katarina (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (257,03 KB)
MD5: A7EF022431A0762110D92817DE2FA6DE
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/Vestnik/article/view/23295 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
The topic of this article is intertextuality in the novel Telling Tales by the British writer Anne Cleeves. Cleeves is one of the most successful contemporary authors of crime novels. She owes part of her fame to high-profile television adaptations of the Shetland and Vera series. However, her novels are not only cleverly crafted stories to suit a wide audience; they also cater for more sophisticated readers. In this article, we aim to show the multilayered nature of her writing by using the example of Telling Tales, a novel that is interwoven with thematic and even formal allusions to Flaubert’s Madame Bovary, although a reader who is not susceptible to intertextuality can enjoy the plot and denouement of a crime story even without it. Similarly, intertextual clues are easily missed in the television adaptation of the novel. But for the reader who catches the intertextual clues, they are certainly an enrichment. Anne Cleeves uses them as a means of psychological characterization, but they also serve as a starting point for reflection on reading. The author, who believes in the importance and even the therapeutic value of reading, allows for the possibility of a “bad”, harmful reading and reflects on it through the story of a side character whose attitude to books and life is reminiscent of Flaubert’s heroine.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:intertextuality, reading
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:26.12.2025
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 7-18
PID:20.500.12556/RUL-179054 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.111.09-312.4Cleeves A.:821.133.1Flaubert G.
ISSN pri članku:2350-4269
DOI:10.4312/vestnik.17.7-18 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:263971843 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.02.2026
Število ogledov:128
Število prenosov:25
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Vestnik za tuje jezike = Journal for foreign languages
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:2350-4269
COBISS.SI-ID:269600256 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Primer prefinjene medbesedilnosti : odmevi Flaubertove Gospe Bovary v romanu pripovedovanje zgodb Anne Cleeves
Izvleček:
Tema pričujočega članka je medbesedilnost v romanu Telling Tales (Pripovedovanjezgodb) britanske pisateljice Anne Cleeves. Anne Cleeves je ena najuspešnejših sodobnih avtoric kriminalnih romanov. Del svoje slave dolguje odmevnim televizijskim priredbam (seriji Shetland in Vera). Vendar pa njeni romani niso le spretno izpisane zgodbe po okusu širokega občinstva, temveč zadovoljijo tudi zahtevnejše bralce. V članku želimo na primeru romana Telling Tales, ki ga avtorica preplete z vsebinskimi in celo formalnimi aluzijami na Flaubertov roman Gospa Bovary, prikazati večplastnost njenega pisanja. Bralec, ki za medbesedilnost ni dovzeten, lahko tudi brez nje uživa v zapletu in razpletu kriminalne zgodbe. Prav tako medbesedilne namige zlahka pogrešimo v te-levizijski priredbi romana. Za bralca, ki medbesedilne namige prestreže, pa ti zagotovo pomenijo obogatitev. Anne Cleeves jih uporabi kot sredstvo psihološke karakterizacije, služijo pa ji tudi kot izhodišče za refleksijo o branju. Avtorica, ki verjame v pomen in celo terapevtsko vrednost branja, skozi zgodbo stranske junakinje, ki po svojem odnosu do knjig in življenja močno spominja na Flaubertovo junakinjo, v zgodbo pripusti tudi razmislek o “slabem branju”.

Ključne besede:francoska književnost, angleška književnost, medbesedilnost, branje

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj