Podrobno

Riconoscerne l’impatto, liberarne l’icona : Kafka nei saggi di Mauro Covacich e di Giorgio Fontana
ID Farinelli, Patrizia (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (278,16 KB)
MD5: 29A28D424F4A655D50EB825C6EC1F290
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/22775 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Il saggio come forma di scrittura critica e riflessiva non rigidamente strutturata, basata tanto sull’erudizione dell’autore quanto su eventuali esperienze personali, ha una lunga storia e continua a essere praticata, ma ha goduto di una particolare fortuna nel ventesimo secolo proprio per la rinuncia del pensiero della tarda modernità a una visione totalizzante del reale. L’articolo riprende dapprima le tesi espresse da alcuni noti teorici della letteratura, come Lukács e Adorno, e di critici letterari, come l’italiano Berardinelli, che hanno cercato di delineare le caratteristiche del saggio, le sue molteplici finalità e anche le differenti modalità di realizzazione. Trattandosi di un genere poco codificato, il singolo saggista sceglie infatti di lasciare più o meno spazio alla soggettività, di impostare il discorso in forma ipotetica o di ancorarsi, al contrario, a dati provati, così come può mirare a fini caso per caso diversi: a volte gnoseologici, altre volte didattici e spesso anche polemici. Nell’articolo si mostra poi, attraverso un’analisi comparata, la diversità di intenti e di impostazione poetologica e discorsiva di due recenti lavori saggistici dedicati a Kafka, proposti da due scrittori italiani contemporanei, Mauro Covacich e Giorgio Fontana. Il testo dell’uno (Kafka, 2024) ha un taglio allo stesso tempo biografico e autobiografico, e le osservazioni espresse sulla poetica kafkiana vengono collegate a dinamiche psicologiche, mentre il testo dell’altro (Kafka. Un mondo di verità, 2024) ha una impostazione più analitica e un intento polemico: il suo autore mira a ribaltare posizioni divenute quasi dei luoghi comuni sullo scrittore ceco e ci propone così una lezione di metodo. Dal confronto emergono quindi delle sollecitazioni a riflettere sulla varietà di approccio che può ricevere, e ripetutamente riceve, il genere «saggio».

Jezik:Italijanski jezik
Ključne besede:Franz Kafka, Mauro Covacich, Giorgio Fontana, saggio, biografia, ricezione letteraria, ermeneutica del testo
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 229-244
Številčenje:Letn. 19, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-178701 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.131.1-4.09
ISSN pri članku:1854-9632
DOI:10.4312/ars.19.2.229-244 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:263599619 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:
TITLE: Recognizing the impact, liberating the icon : Kafka in the essays of Mauro Covacich and Giorgio Fontana / ABSTRACT: The essay, as a form of critical and reflective writing that is not rigidly structured, relies both on the author’s erudition and, where applicable, personal experiences. It has a long history and continues to be relevant, but it enjoyed particular prominence in the twentieth century due to its rejection of a totalising view of reality in late-modern thinking. The article first revisits the theses of prominent literary theorists, such as Lukács and Adorno, and literary critics, such as the Italian Berardinelli, who have sought to outline the characteristics of the essay, its manifold purposes, and its diverse modes of realisation. As a loosely codified genre, individual essayists choose to give more or less space to subjectivity, to frame their discourse hypothetically or anchor it in verified data, and to pursue aims that vary from case to case: sometimes epistemological, sometimes didactic, and often polemical. Through a comparative analysis, the article then highlights the diversity of aims and poetological and discursive approaches in two recent essays on Kafka by contemporary Italian writers, Mauro Covacich and Giorgio Fontana. Covacich (Kafka, 2024) adopts a simultaneously biographical and autobiographical approach, linking observations on Kafka’s poetics to psychological dynamics, while Fontana (Kafka. A World of Truth, 2024) is more analytical and polemical in intent: its author seeks to overturn near-commonplace views about the Czech writer, offering a lesson in methodology. The comparison thus prompts reflection on the variety of approaches that the essay genre can, and repeatedly does, accommodate. / KEYWORDS: Franz Kafka, Mauro Covacich, Giorgio Fontana, essay, biography, literary critical reception, textual interpretation
Datum objave v RUL:04.03.2026
Število ogledov:104
Število prenosov:49
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = journal of arts and humanities
Založnik:Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:1854-9632
COBISS.SI-ID:233246720 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Priznavanje vpliva, umik od ikone : Kafka v esejih Maura Covacicha in Giorgia Fontane
Izvleček:
Esej je kritična in refleksivna oblika pisanja, ni strogo strukturiran in temelji tako na avtorjevem znanju kot na njegovih morebitnih osebnih izkušnjah. Ima dolgo zgodovino in ostaja prisoten tudi danes, še posebej pa je bil priljubljen v 20. stoletju prav zaradi umika poznomodernega mišljenja od celovitega dojemanja realnosti. Članek najprej povzame teze nekaterih znanih literarnih teoretikov, kot sta Lukáks in Adorno, ter literarnih kritikov, kot je Italijan Berardinelli, ki so poskušali opredeliti značilnosti eseja, njegove številne namene in različne oblike. Ker gre za žanr, ki ni strogo kodificiran, se lahko posamezen esejist odloči, da bo pustil več ali manj prostora za subjektivnost, da bo razpravo oblikoval v hipotetični obliki ali pa jo zasnoval na preverjenih podatkih; prav tako so lahko od primera do primera izpostavljeni različni nameni, včasih gnoseološki, drugič didaktični, pogosto pa tudi polemični. Članek s pomočjo primerjalne analize poudarja raznolikost namenov ter poetoloških in diskurzivnih pristopov dveh novejših esejističnih del o Kafki, ki sta ju napisala sodobna italijanska pisatelja Mauro Covacich in Giorgio Fontana. Covacichev esej (Kafka, 2024) je hkrati biografski in avtobiografski, pri čemer se njegova opažanja o Kafkovi poetiki povezujejo s psihološkimi procesi. Fontanov esej (Kafka. Un mondo di verità, 2024) pa je bolj analitičen in polemičen, saj si prizadeva ovreči skorajda že splošno sprejeta prepričanja o češkem pisatelju in je tako zlasti metodološko naravnan. Primerjava torej spodbuja razmislek o raznolikosti pristopov, ki jih lahko zavzame in jih dejansko zavzema žanr eseja.

Ključne besede:Franz Kafka, Mauro Covacich, Giorgio Fontana, esej, biografija, literarna recepcija, hermenevtika besedila

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0239
Naslov:Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj