V pričujočem članku želimo orisati in opisati razlike (ter nekaj podobnosti) med pristopi, predpostavkami in omejitvami naravoslovnih in fenomenoloških znanosti. Obema področjema zarišemo meje in se vprašamo, kje lahko najdemo zavest ter v kakšni obliki. Trdimo, da lahko zavest kot doživljanje najdemo zgolj na področju fenomenološkega raziskovanja. Preučevanje takšnega področja zahteva drugačen nabor orodij in pravil, kot ga uporabljajo naravoslovne znanosti, zato mora ostati na svoji strani meje. Fenomenološka znanost mora sprejeti dejstvo, da so opaženi pojavi odvisni od opazovalca, in se enakovredno osredotočiti tako na način opazovanja kot na to, kar opazi. Za razvoj ustreznih metodoloških pristopov mora fenomenološka znanost sama vzpostaviti svoje temelje, hkrati pa komunicirati z naravoslovnimi znanostmi na podlagi medsebojnih omejitev, ne pa predpisov.
|