Podrobno

Otroci z oviranostjo: iz institucionalne v skupnostno oskrbo
ID Ficko, Sabina (Avtor), ID Šabić, Amra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kapus, Andraž (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,15 MB)
MD5: 192D5E7814ABF8EA016C9B1B92EBF34A

Izvleček
Namen magistrskega dela je raziskati, kakšne so potrebe in podpora otrok z oviranostjo in njihovih družin, ki živijo v skupnosti. V teoretičnem uvodu smo opredelili, kdo so otroci z oviranostjo, s kakšnimi oblikami socialne izključenosti se srečujejo, opisali smo mednarodni pravni okvir ter pomen družinskega okolja za otrokov razvoj. Predstavili smo pregled sistema podpore za otroke z oviranostjo v Republiki Sloveniji, zakonodajni okvir, mrežo javnih služb in storitev, deinstitucionalizacijo ter potrebe. V empiričnem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, vezani na temo potreb, ki jih imajo otroci z oviranostjo in njihove družine, ki živijo v skupnosti, in podpore, ki jo prejemajo. Izvedli smo kvalitativno, empirično raziskavo z 12 sogovorniki. Rezultati raziskave so pokazali, da večina otrok z težko ali težjo obliko intelektualne oviranosti potrebuje pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil, pri čemer jim v družinski skupnosti pomagajo predvsem matere. Pri vsakdanjih opravilih, kot sta obisk trgovine ali vožnja z avtobusom, so pogosto deležni stigmatizacije, prihaja tudi do terapevtizacije prostega časa otrok. Socialne mreže otrok in družine so sestavljene predvsem iz družinskih članov ter drugih otrok z oviranostjo, ki obiskujejo vrtec, šolo ali dejavnosti društev. Ker je skrb za otroka prevladujoča naloga matere, se kot neformalne oskrbovalke matere soočajo s preobremenjenostjo in osamljenostjo znotraj sistema. Pogosti oviri, na kateri naletijo družine, ki imajo otroka z oviranostjo, sta pomanjkanje informacij in nespoštljiv odnos strokovnjakov. Čeprav slovenska zakonodaja družinam omogoča različne oblike podpore (moralna, finančna, strokovna…), določenih pravic ne morejo uveljavljati. Uporabniki imajo težave z birokratizacijo postopkov, dolgimi čakalnimi vrstami, zastarelimi postopki, znotraj mreže javnih služb in storitev pa ne dobijo potrebnih informacij in usmeritev. Podpora za starše ni narejena po meri otroka in družine, temveč je standardizirana. Dejanska podpora, ki jo prejemajo, je predvsem finančna, vendar ta ne pokrije vseh življenjskih stroškov, povezanih s skrbjo za otroka. Močno podporo staršem nudijo skupnost staršev otrok z oviranostjo in društva, namenjena podpori otroku z oviranostjo. V zaključku predstavimo sklepe in predloge za naslednje korake na tem področju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:intelektualna oviranost, skupnostna oskrba, podpora v skupnosti, družinski sistem, storitve, potrebe, deinstitucionalizacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/RUL-178071 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.01.2026
Število ogledov:61
Število prenosov:8
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Children with Disabilities: From Institutional to Community-based Care
Izvleček:
The purpose of this master's thesis is to analyse the needs and the existing support to children with disabilities and to their community-based families. The theoretical introduction defines who children with intellectual disabilities are, what kinds of social exclusion they encounter, describes the international legal framework and the meaning of family environment for a child’s development. Furthermore, we outline the support system for children with disabilities in the Republic of Slovenia, legislative framework, network of public offices and services, deinstitutionalization and needs. The empirical part of the thesis showcases two research questions on the topic of the needs of children with disabilities and their community-based families, as well as the support they are receiving. We have implemented a qualitative empirical study with 12 interviewees. The results of this research have shown that most children with heavy or a heavier form of intellectual disability need help with everyday chores, and that in a family community, this help is mostly provided by their mothers. The children are frequently stigmatized while implementing everyday chores, such as going shopping or riding a bus, and in addition, their free time can be therapeuticised. The social networks of the children and their family mostly consist of family members and other children with disabilities attending the same kindergarten, school or association activities. Since the care for the child is dominantly taken up by the mother, mothers as informal caregivers are overburdened and lonely within the system. Frequent obstacles faced by families with children with disabilities, are lack of information and the experts’ disrespectful attitude. Although Slovenian legislation enables diverse forms of support to the families (moral, financial, expert …), they are unable to put certain rights into effect. The users encounter problems regarding the bureaucratization of procedures, long waiting lines, outdated procedures, and they fail to obtain the necessary information and directions within the network of public offices and services. The parents’ support is not adapted to the child and family but instead standardized. The actual support received is above all financial, however, it does not cover all living expenses connected to childcare. Strong support to the parents is offered by the community of parents of children with disabilities and the associations dedicated to support children with disabilities. In the conclusion, we discuss the results of the study and suggest further possible steps for improvement in this field.

Ključne besede:intellectual disabilities, community-based care, family system, services, needs, support, deinstitutionalization

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj