Podrobno

Analiza črpanja evropskih sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 v primerjavi z drugimi državami Evropske unije : diplomsko delo
ID Mlinar, Matija (Avtor), ID Aristovnik, Aleksander (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,44 MB)
MD5: 0F261F4F669BE9A8977EBF4F2A96C8ED

Izvleček
Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena zaradi njegove večnamenske vloge. Ustvarja neposredne in posredne zaposlitve, je vir hrane, predstavlja osnovni pogoj ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ohranja poseljenost podeželja, predstavlja temelj sonaravnega turizma ter omogoča okoljske in družbene funkcije prostora, na primer ekosistemske, estetske, kulturne in rekreacijske. Pri obvladovanju teh izzivov je za države članice Evropske unije bistveno, da ohranjajo kmetijsko krajino in spodbujajo konkurenčnost kmetijstva. Čeprav je danes delež kmetijstva v gospodarstvu razvitih držav, kakršno je tudi gospodarstvo Evropske unije, majhen, so se državne intervencije v zadnjem času okrepile v obliki kmetijsko-podeželskih politik, ki so poleg tradicionalne funkcije pridelave hrane podprle tudi druge vidike te primarne dejavnosti, kot so trajnostni razvoj, boj proti podnebnim spremembam, načrtovanje rabe zemljišč in prostorsko načrtovanje, večja raznovrstnost in oživljanje podeželskega gospodarstva, javno zdravje, kakovost proizvodov ter proizvodnja energije in biomaterialov. Zaključujejo se finančni programi skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020 do 2022. V magistrskem delu sem podrobno razdelal to obdobje na področju črpanja evropskih sredstev iz Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji in vse skupaj primerjal z drugimi državami Evropske unije. Želel sem ugotoviti, kako uspešna je bila Slovenija pri črpanju teh sredstev v primerjavi z drugimi državami članicami. Zlasti na področju razvoja podeželja je o tem zelo malo informacij. Analiza kaže, da je bila do zdaj Slovenija pri tem relativno uspešna. Analiza med drugim kaže tudi, da je učinkovitost črpanja sredstev povezana z administrativnimi in upravnimi kapacitetami države.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:razvoj podeželja, skupna kmetijska politika (SKP), črpanje evropskih sredstev, administrativne kapacitete, trajnostni razvoj, Republika Slovenija (RS), Evropska unija (EU)
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Mlinar]
Leto izida:2026
Št. strani:XIV, 141 str.
PID:20.500.12556/RUL-178006 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:332.122:631:061.1EU(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:266753027 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.01.2026
Število ogledov:74
Število prenosov:15
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of absorption of European funds from the Rural Development Program 2014–2020 in comparison with other countries of the European Union
Izvleček:
Agriculture is an economic activity of particular societal importance due to its multifunctional role. It generates both direct and indirect employment, serves as a source of food, and is a fundamental prerequisite for preserving biodiversity and landscape diversity. It also maintains rural population levels, forms the basis of nature-based tourism, and enables environmental and social functions of rural space, such as ecosystem services, aesthetics, culture, and recreation. In addressing these challenges, it is essential for European Union Member States to preserve agricultural landscapes and promote the competitiveness of agriculture. Although the share of agriculture in the economy of developed countries—such as the European Union—is relatively small today, public interventions have recently intensified through agricultural and rural development policies. These go beyond the traditional role of food production and support other aspects of this primary activity, such as sustainable development, climate change mitigation, land use and spatial planning, diversification and revitalization of rural economies, public health, product quality, and the production of energy and bio-based materials. The financial programming period of the Common Agricultural Policy (CAP) for 2014–2020 is coming to a close, extending until 2022. In this master’s thesis, I analyzed this period in detail, focusing on the absorption of EU funds under the Rural Development Programme in the Republic of Slovenia and attempted to compare it with other EU Member States. My aim was to determine how successful Slovenia has been in drawing down these funds compared to other countries. There is a notable lack of information on this topic, particularly in the area of rural development. The analysis indicates that Slovenia has been relatively successful in this regard. It further shows that the effectiveness of fund absorption is closely linked to a country’s administrative and institutional capacities.

Ključne besede:rural development, common agricultural policy (CAP), absorption of EU funds, administrative capacities, sustainable development, Republic of Slovenia (RS), European Union (EU)

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj