Članek obravnava šolsko glasilo kot pomembno obšolsko dejavnost. Najprej opredelimo značilnosti šolskega glasila. Pogledamo cilje, ki jim šolska glasila sledijo, vsebino, besedilne vrste, ki se jih ustvarjalci glasil poslužujejo, in delovanje uredništev šolskih glasil. Poudarimo, da so šolska glasila pomembna platforma, ki mladim omogoča, da izrazijo svoje mnenje, so kritični do družbenih norm in vrednot, zasledujejo svoje umetniške ambicije, pridobivajo številno znanje, veščine in zmožnosti ter prek njih tudi izražajo pripadnost šoli. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se značilnosti šolskega glasila kot hibridnega medija sporočanja odražajo v izbranem korpusu 103 številk šolskega glasila Izvir, ki izhaja od leta 1967. Posebno pozornost smo namenili vsebinam, besedilnim vrstam, prisotnosti duha časa in kolofonu. V raziskavi je bila uporabljena študija primera, pri čemer smo se poslužili analize tematskih mrež. Izsledki so pokazali, da preučevani korpus pokriva raznolike vsebine, ki se nanašajo predvsem na šolske in obšolske dejavnosti, zajete v informativna in interpretativna publicistična besedila, zabavne vsebine in v literarno ustvarjanje. Presenetljiv je obseg politično angažiranega pisanja, ki je v preučevanem korpusu svoj vrhunec dosegel med letoma 1979 in 1985. Analiza kolofona kaže, da je glasilo napredovalo od prvih številk, ki niso vsebovale vseh potrebnih podatkov, do današnjih dovršenih izdaj. Navsezadnje glasila odražajo duh časa, ki sega od socialistične in komunistične ideologije do demokracije. Šolska glasila so torej pomembna vzgojna in izobraževalna dejavnost, ki prispeva k oblikovanju mladih, omogoča preizpraševanje učiteljeve vloge in upora-be sodobnih didaktičnih pristopov ter prispeva k prepoznavnosti šole v lokalni skupnosti.
|