Zaradi vse večje potrebe v visokem šolstvu po bolj prilagojenih pristopih k poučevanju je bila na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani pri predmetu angleščina za posebne namene izvedena študija, katere namen je bil raziskati, kako študenti dojemajo problemsko učenje. Ta pristop je bil namreč na fakulteti v prvem letniku prvič uporabljen. Z uporabo tehnik rudarjenja besedil s programskim orodjem Orange je bilo analiziranih 73 odgovorov na odprto vprašanje o problemskem učenju. Poiskane so bile najpogostejše besede in besedne zveze, ki so vizualizirane z oblakom besed. Z analizo sentimenta je bil določen čustveni ton v odgovorih, ki ji je sledila še analiza prevladujočih čustev, povzetih po Ekmanovem modelu. Glavne teme so bile ob koncu usklajene s teoretskimi zasnovami problemskega učenja in razdeljene v pozitivno in negativno skupino. Več kot 95 % vseh odgovorov je bilo izrazito pozitivnih. Študentje so izrazili občutke veselja in bili z novo metodo poučevanja zelo zadovoljni. Čeprav na mnenja študentov lahko vplivajo različni dejavniki, kot so kakovost poučevanja, odnos med učiteljem in študenti ter predznanje študenta, ugotovitve pričujoče študije nakazujejo, da je problemsko učenje lahko zelo učinkovito pri poučevanju angleščine za posebne namene, še posebej na področju javne uprave. Učenje se odvija skozi reševanje življenjskih problemov in tako ponuja številne priložnosti, da študentje razvijejo jezikovne veščine, ki ustrezajo njihovim potrebam in ciljem v prihodnosti.
|
