Ta članek raziskuje povezanost med depersonalizacijo in psihosocialno podporo pri ženskah v poklicih pomoči. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri je depersonalizacija kot posledica izgorevanja na delu navzoča v ženski populaciji v poklicih pomoči, ter prepoznati njene prediktivne dejavnike. Raziskava je bila izvedena kot kvantitativna empirična presečna študija z deskriptivno-analitičnim pristopom. V vzorec sta bili vključeni 302 ženski na območju Zahodnega Balkana. Ugotovitve raziskave kažejo, da približno tretjina udeleženk kaže blage simptome, medtem ko je pri 12,5% žensk zabeležena zmerna do visoka izraženost tega pojava. Rezultati so pokazali, da so zakonski stan, strokovne licence, interkulturno usposabljanje ter mednarodne/interkulturne izkušnje pomembni prediktorji ravni depersonalizacije.
|