The socio-political significance of socially engaged music in post-Yugoslav space : doctoral dissertation

Marković, Ana (avtor), Velikonja, Mitja (mentor), Hofman, Ana (komentor)

This thesis examines the socio-political significance of socially engaged music in contemporary Croatia, situating it within the wider post-Yugoslav context. It explores how such music articulates political critique and social reflection in post-conflict and post-socialist societies marked by the transition from socialism to capitalism. The study covers the period from 1995 to the present, a time defined by profound political, economic, and cultural transformation. The research draws on social movement theory, identity construction, and socio-political transformation frameworks, adopting a constructivist epistemological approach to analyse how these concepts intersect within socially engaged music. The thesis conceptualizes socially engaged music as a genre shaped by post-war disillusionment with political elites and expanding over time to address a wide range of socio-political and cultural issues. Methodologically, the study combines qualitative content analysis of 80 songs by 11 musicians with 29 semi-structured interviews, seven with musicians, 21 with audience members, and one with a record label representative. The analysis identifies three dominant thematic areas: critique of institutional corruption; negotiations of identity, gender, and power in the space between tradition and transition; and critique of neoliberal individualism and consumer culture. Musicians describe their work as reflexive, advocacy-oriented, or contextually embedded, and the findings reveal a generational shift from direct critique to irony, satire, and humour. Audiences engage with socially engaged music primarily through intellectual reflection rather than activism, valuing its vocabulary for expressing shared frustrations. The research also highlights the role of socially engaged musicians in rebuilding cultural ties across post-Yugoslav borders through cross-regional collaboration, festivals, and digital platforms. While socially engaged music’s transformative potential is context-dependent, the findings show that it serves as a subtle yet meaningful cultural infrastructure for social reflection and connection. The thesis contributes to understanding how music mediates post-conflict cultural negotiation, offering insight into its capacity to foster solidarity, dialogue, and critical engagement.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: post-Yugoslav space, socially-engaged music, post-conflict, post-socialist, socio-political transformation, social movements
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: A. Marković
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 365 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-177772
• UDK: 316.42:78(497.5)(043.3)
• COBISS.SI-ID: 264265731
• Datum objave v RUL: 07.01.2026

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Socio-politični pomen družbeno angažirane glasbe v postjugoslovanskem prostoru : doktorska disertacija

Izvleček

Pričujoča disertacija preučuje družbenopolitični pomen družbeno angažirane glasbe na Hrvaškem in jo umešča v širši postjugoslovanski kontekst. Osredotoča se na to, kako tovrstna glasba izraža politično kritiko in družbeno refleksijo v postsocialističnih in postkonfliktnih družbah, ki so zaznamovane s prehodom iz socializma v kapitalizem. Raziskava zajema obdobje od leta 1995 do danes, ki ga zaznamujejo izrazite politične, gospodarske in kulturne spremembe. Teoretski okvir temelji na teoriji družbenih gibanj, konceptualizacijah identitete ter raziskovanju procesov družbenopolitične transformacije. Disertacija s konstruktivističnim pristopom analizira preplet teh konceptov v kontekstu družbeno angažirane glasbe, ki jo opredeli kot žanr , oblikovan iz povojnega razočaranja nad političnimi elitami in razširjenega na širok nabor družbenih in kulturnih tem. Metodološki del združuje kvalitativno analizo besedil 80 pesmi 11 glasbenikov ter 29 polstrukturiranih intervjujev, sedem z glasbeniki, enaindvajset z občinstvom in enega s predstavnikom glasbene založbe. Analiza razkrije tri osrednje tematske sklope: kritiko institucionalne korupcije; vprašanja identitete, spola in moči v prostoru med tradicijo in tranzicijo; ter kritiko neoliberalnega individualizma in potrošniške kulture. Glasbeniki svoje delo razumejo kot refleksivno, zagovorniško ali kontekstualno umeščeno, pri čemer se kaže generacijski premik od neposredne kritike k ironiji, satiri in humorju. Občinstvo družbeni angažma najpogosteje dojema kot intelektualno refleksijo, ne kot neposredno aktivističnost. Raziskava poudarja tudi vlogo družbeno angažiranih glasbenikov pri ponovni vzpostavitvi kulturnih vezi v postjugoslovanskem prostoru prek regionalnega sodelovanja, festivalov in digitalnih platform. Čeprav je transformativni potencial družbeno angažirane glasbe odvisen od konteksta, ugotovitve kažejo, da deluje kot pomembna, subtilna kulturna infrastruktura, ki spodbuja družbeno refleksijo in povezovanje. Disertacija tako prispeva k razumevanju, kako glasba posreduje kulturna pogajanja v postkonfliktnih družbah ter omogoča solidarnost, dialog in kritično angažiranost.

• Ključne besede: postjugoslovanski prostor, družbeno angažirana glasba, postkonfliktne družbe, postsocijalistične družbe, družbenopolitična transformacija, družbena gibanja