Vpliv značilnosti lastninske pravice na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi na primeru krajevne enote Rogaška Slatina

Egartner, Marcel (avtor), Pezdevšek Malovrh, Špela (mentor)

V Sloveniji imajo zasebni lastniki gozda po Zakonu o gozdovih zelo omejene lastninske pravice. Namen raziskave je bil na primeru krajevne enote Rogaška Slatina ugotoviti, kako zasebni lastniki gozda dojemajo določbe Zakona o gozdovih, ki omejujejo njihovo lastninsko pravico in v kolikšni meri te omejitve vplivajo na njihovo odločanje o gospodarjenju z gozdom. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 200 zasebnih lastnikov gozda krajevni enoti Rogaška Slatina, pri čemer je bilo prejetih 170 veljavnih odgovorov. Povprečna velikost gozdne posesti anketiranih zasebnih lastnikov gozda znaša 9,5 ha, največ pa jih ima gozdne posesti v velikostnem razredu od 1,0 do 5,0 ha. Rezultati kažejo, da je 82,0 % zasebnih lastnikov gozda v zadnjih petih letih izvajalo sečnjo gozdnega drevja, pri čemer se je večina posluževala lastnega dela ob pomoči članov gospodinjstva. Kot najpomembnejše cilje gospodarjenja z gozdovi anketirani zasebni lastniki gozda izpostavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, blaženje podnebnih sprememb in varovanje naravne ter kulturne dediščine, medtem ko je pomembnost ekonomskih ciljev manj izrazita. Največjo omejitev lastninske pravice zasebni lastniki gozda prepoznavajo v predkupni pravici države/lokalne skupnosti pri nakupu gozda, pomembni pa sta tudi prepoved delitve zemljiških parcel, ki so gozd in so manjše od 5,0 ha ter obveznost pridobivanja soglasij za posege v prostor. Statistične analize so potrdile razlike v zaznavanju omejitev lastninske pravice glede na velikost gozdne posesti in izvajanje sečnje gozdnega drevja, saj zasebni lastniki gozda večjih posesti (velikost nad 5,0 ha) in zasebni lastniki gozda, ki so sečnjo gozdnega drevja v svojem gozdu v obdobju zadnjih petih let izvajali, določene določbe Zakona o gozdovih dojemajo kot bolj omejujoče za lastninsko pravico nad gozdovi. Administrativni postopki se v povprečju ocenjujejo kot zmerna, a vseeno pomembna omejitev lastninske pravice, ki zmanjšuje interes za gospodarjenje. Ugotovitve potrjujejo, da zasebni lastniki gozda lastninske pravice v povprečju ne dojemajo kot omejene.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: lastninska pravica, zasebni gozdovi, omejenost lastninske pravice, vidiki zasebnih lastnikov gozda
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: [M. Egartner]
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-177542
• UDK: 630*92
• COBISS.SI-ID: 262894339
• Datum objave v RUL: 24.12.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The impact of property rights characteristics on the management of private forests: a case study of the local unit of Rogaška Slatina

Izvleček

In Slovenia, private forest owners have very limited property rights under the Forest Act. The aim of the study was to determine, using the example of the local unit Rogaška Slatina, how private forest owners perceive the provisions of the Forest Act that restrict their property rights and to what extent these restrictions influence their decisions regarding forest management. Data were collected through a survey of 200 private forest owners in the local unit Rogaška Slatina, with 170 valid responses received. The average size of private forest holdings is 9,5 ha, with most owners having forest properties in the size class from 1,0 to 5,0 ha. The results show that 82,0 % of private forest owners carried out tree felling in the last five years, with most relying on their own work assisted by household members. As the most important objectives of forest management, private forest owners highlight the preservation of biodiversity, mitigation of climate change, and protection of natural and cultural heritage, while economic objectives are expressed to a lesser extent. The greatest restriction on property rights, as perceived by private forest owners, is the pre-emption right of the state/local community in the purchase of forests, while the prohibition on the subdivision of land parcels that are forest and smaller than 5,0 ha and the obligation to obtain permits for spatial interventions are also considered important. Statistical analyses confirmed differences in the perception of property right restrictions depending on the size of the forest estate and the implementation of tree felling, as private forest owners with larger holdings (over 5,0 ha) and those who carried out tree felling in their forests in the last five years perceive certain provisions of the Forest Act as more restrictive of forest property rights. Administrative procedures are, on average, assessed as a moderate yet still significant restriction of property rights, which reduces the interest in forest management. The findings confirm that private forest owners, on average, do not perceive their property rights as restricted.

• Ključne besede: property right, private forests, impact on forest management, perspectives of private forest owners