Matija Murko in primerjalna književnost

Zabel, Blaž (urednik)

Pričujoča monografija oziroma posebna številka revije Primerjalna književnost je rezultat triletnega raziskovalnega projekta Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620), ki je od leta 2022 do leta 2025 potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ob finančni podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Namen zbranih prispevkov je raziskati bogato komparativistično zapuščino Matije Murka (1861–1952), ki je v času svojega življenja veljal za enega največjih slavistov, po smrti pa je njegova prepoznavnost presegla okvire slavistike in je dosegel svetovno slavo na širšem literarnovednem področju ter v številnih drugih humanističnih vedah. Murko se je rodil v vasi Derstelja v okolici Ptuja slovensko govorečim staršem. Sklop odpirata prispevka Toneta Smoleja in Blaža Zabela, ki poskušata celostno zajeti Murkov doprinos h komparativistiki. Smolej obravnava njegovo zgodnje raziskovalno obdobje, v katerem prepozna predfrancoske začetke slovenske komparativistike, Zabel pa prek raziskovanja Murkovega vpliva na ameriško komparativistiko pokaže, da so najodmevnejšo mednarodno recepcijo dosegle Murkove folkloristične raziskave južnoslovanske epike. Nato si prispevki sledijo zgodovinsko in tematsko, s čimer želimo Murkovo akademsko komparativistično pot zajeti čim bolj celostno. Petra Kramberger in Irena Samide raziščeta Murkovo zgodnje germanistično raziskovanje, ki se mu je posvečal v času študija na Dunaju. Alen Širca obravnava njegove pionirske raziskave dalmatinsko-dubrovniške literature iz graškega obdobja. Murkovo slavistično formacijo metodološko osvetlita prispevka Andraža Ježa in Blaža Gselmana. Sledijo članki, posvečeni Murkovemu praškemu obdobju: Varja Balžalorsky Antić obravnava Murkovo doslej neraziskano sodelovanje s francoskimi slavisti, Miloš Zelenka njegov prispevek k razvoju praškega strukturalizma, ene najvplivnejših smeri v komparativistiki in literarni vedi, Alenka Jensterle Doležal pa skozi primerjavo s sočasno literarno vedo izpostavlja njegov doprinos h kulturnim študijam. Sledita prispevek Jasmine Talam in Irene Miholić, ki preuči Murkovo zgodnje in povojno raziskovanje južnoslovanske ustne epike, ter prispevek Sylve Fischerove, ki izpostavi povezave med njegovimi folklorističnimi raziskavami in češko slavistiko. Sklop zaključi prispevek Nine Petek, ki se posveča doslej povsem spregledanemu področju Murkovega zanimanja za indoevropsko lingvistiko in literarno izročilo. Zbrani prispevki tako celostno zaobjamejo različna področja, ki jih je Murko zaznamoval s svojimi komparativističnimi raziskavami: od germanistike, slavistike, filologije in etnologije do preučevanja literarnih vplivov, kulturnih študij in ustnega slovstva.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: primerjalna književnost, Matija Murko, zborniki
• Vrsta gradiva: Zbornik
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: Slovensko društvo za primerjalno književnost
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 248 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-177534
• UDK: 929Murko M.(082)
• ISBN: 978-961-93774-9-9
• COBISS.SI-ID: 238127107
• Datum objave v RUL: 12.01.2026

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Matija Murko and comparative literature

Izvleček

This special issue of the journal Primerjalna književnost (Comparative Literature) is the result of a three-year research project Towards a History of Comparative Literature in a Global Perspective: Matija Murko and His International Collaborators (J6-4620), conducted from 2022 to 2025 at the Faculty of Arts, University of Ljubljana, with financial support from the Slovenian Research and Innovation Agency (ARIS). The aim of the collected contributions is to explore the rich comparative legacy of Matija Murko (1861–1952), who during his lifetime was regarded as one of the foremost Slavic scholars, and whose renown, after his death, extended far beyond this discipline, earning him global recognition in the broader field of literary studies and in numerous other branches of the humanities. The volume opens with two contributions, by Tone Smolej and Blaž Zabel, which offer a comprehensive account of Murko’s contribution to comparative literature. Smolej discusses Murko’s early research period, identifying pre-French beginnings of Slovenian comparative literature, while Zabel, through his investigation of Murko’s influence on American comparative literature, demonstrates that Murko’s folkloristic studies of South Slavic epic poetry had the most significant international reception. Then the articles are organized historically and thematically, aiming to present Murko’s academic trajectory in comparative literature as comprehensively as possible. Petra Kramberger and Irena Samide examine Murko’s early work in Germanic studies, which he pursued during his time in Vienna. Alen Širca explores his pioneering studies of Dubrovnik literature from his period in Graz. Murko’s formation as a Slavist is methodologically illuminated by Andraž Jež and Blaž Gselman. Then the articles address Murko’s Prague period: Varja Balžalorsky Antić sheds light on Murko’s previously unexplored collaboration with French Slavic scholars, Miloš Zelenka discusses his contribution to the development of Prague structuralism, one of the most influential schools in comparative literature and literary theory, and Alenka Jensterle Doležal, through a comparison with contemporary literary studies, highlights his contribution to cultural studies. The contribution by Jasmina Talam and Irena Miholić examines Murko’s early and post-war research on South Slavic oral poetry, while Sylva Fischerová’s article emphasizes the connections between his folklore studies and Czech Slavic studies. The monograph concludes with Nina Petek’s contribution, which addresses a hitherto completely overlooked aspect of Murko’s work, his reception of Indo-European linguistics and literature. Together, these contributions offer a comprehensive overview of the various fields Murko helped shape through his comparative research: from Germanic and Slavic studies, philology, ethnology, to cultural studies, the study of literary influences, and of oral literature.

Projekti

• Financer: ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
• Številka projekta: J6-4620
• Naslov: Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci