Množično dostavljanje (crowdshipping) je vzbudilo vse več zanimanja zaradi možnih koristi za različne deležnike. Kljub temu, da se ponudniki soočajo z izzivi pri privabljanju množičnih dostavljavcev, je raziskav, ki bi preučevale njihove preference – vključno s sociodemografskimi dejavniki in praktičnimi izzivi pri testiranju ali uvajanju množičnega dostavljanja –, še vedno malo. Namen te študije je prepoznati ključne dejavnike, ki vplivajo na pripravljenost za delo (WTW) med potencialnimi množičnimi dostavljavci, tako splošno kot v okviru modelov poslovanja med podjetji (B2B) in podjetje–potrošnik (B2C). Na podlagi pregleda literature je bilo identificiranih 19 ovir, ki vplivajo na WTW, ter razvitih 22 ustreznih spodbud za odpravljanje teh ovir. S pomočjo ankete, izvedene na vzorcu 432 udeležencev iz Slovenije, smo najprej ovrednotili pomen teh dejavnikov brez razlikovanja med poslovnima modeloma. Nato smo uporabili metodo Chi-Squared Automatic Interaction Detection za napovedovanje WTW v kontekstih B2B in B2C ter ugotovili razlike med obema modeloma. Razkritje mobilne telefonske številke se je v obeh primerih pokazalo kot najvplivnejši napovednik. Obenem so se pokazale tudi druge pomembne razlike v spodbudah in ovirah, odvisno od poslovnega modela. Ugotovitve poudarjajo potrebo po upoštevanju poslovnega modela v prihodnjih analizah preferenc in predstavljajo osnovo za bolj ciljno usmerjene strategije pridobivanja množičnih dostavljavcev.
|