Magistrsko delo se ukvarja z učenjem nemščine v jezikovno heterogenih skupinah v osnovni šoli. V središču raziskave so učenci 4., 5. in 6. razreda, ki obiskujejo nemščino kot izbirni predmet. Izzivi, s katerimi se pri takih skupinah srečujemo so različna jezikovna znanja, starost, učni stili in drugo. Poučevanje zahteva veliko fleksibilnosti in s sabo prinaša stres ter negotovost. Naloga raziskuje, kako se učitelji s takšnimi skupinami spopadajo, katere strategije preizkušajo ter kateri materiali so v praksi uporabni. V teoretičnem delu so opisane značilnosti starostne skupine od 4. do 6. razreda, kot tudi faze razvoja te starostne skupine. Nadaljnje so razjasnjene teorije usvajanja jezika z vidika behaviorizma, kognitivizma (Piagetov model jezikovnega razvoja), nativizma in interakcionizma. Opisali smo heterogenost in homogenost ter individualizacijo in diferenciacijo. Lastne izkušnje so opisane v poglavju študija primera. Empirični del obravnava anketo o poučevanju v heterogenih skupinah. Učitelji odgovarjajo na vprašanja glede načrtovanja pouka, metod poučevanja, delitve učencev v skupine, diferenciaciji pri pouku, podpori in drugih vidikov. Za izvedbo ankete je bil pripravljen vprašalnik s 23 vprašanji. Cilj je bil izvedeti, s katerimi izzivi se srečujemo pri poučevanju v heterogenih skupinah, in kaj bi poučevanje olajšalo. Pomemben poudarek naloge je tudi v tem, da učiteljem – zlasti začetnikom – ponudi konkretne usmeritve in preizkušene metode dela v heterogenih skupinah.
|