Podrobno

Določanje monogenskih vzrokov težjih oblik idiopatske moške neplodnosti z uporabo eksomskega sekvenciranja
ID Podgrajšek, Rebeka (Avtor), ID Štimpfel, Martin (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,14 MB)
MD5: F9C12F37B4E842D57202059B828B5441

Izvleček
Novejše raziskave nakazujejo, da je lahko moška neplodnost posledica monogenskega vzroka. Kljub naraščajočemu številu kandidatnih genov, povezanih s potencialno monogensko obliko neplodnosti, ostajata prevalenca monogenskih oblik in opredelitev povezave genov z moško neplodnostjo omejeni. Z namenom opredelitve deleža monogenskih oblik moške neplodnosti in ocene klinične uporabnosti monogenskega testiranja smo pripravili prvi klinični panel genov z opredeljeno patogeno vlogo pri moški neplodnosti. Raziskavo smo izvedli na 240 moških s težjo obliko idiopatske neplodnosti (azoospermija ali težja oligozoospermija). Izolirano DNA smo uporabili za eksomsko sekvenciranje, katere sekvenčne različice smo klasificirali po smernicah ACGS, z uporabo kriterijev organizacij ACMG/AMP. Na podlagi smernic ClinGen smo pripravili panel 21 genov, z opredeljeno patogeno vlogo pri moški neplodnosti, katerih analiza je omogočila identifikacijo patogenih različic pri 4 neplodnih moških v genih MSH4, STAG3, TEX14 in TEX15 (1,7 %). Analiza dodatnih kandidatnih genov, s trenutno še omejeno patogeno vlogo pri moški neplodnosti, je vodila do odkritja verjetno patogenih ali patogenih različic pri 11 dodatnih neplodnih moških, v genih ADAD1, GALNTL5, RHOXF2B, SPOCD1, SSX1, STRA8 in TDRD9. V okviru raziskave smo poleg 15 preiskovancev z verjetno patogenimi ali patogenimi različicami odkrili tudi 15 preiskovancev s kandidatnimi različicami nejasnega pomena, kar nakazuje, da bi lahko bil delež monogenskih oblik višji kot ocenjen v okviru naše raziskave. Identifikacija verjetno patogenih ali patogenih različic pri skupno 6,3 % neplodnih moških potrjuje klinično uporabnost monogenskega testiranja pri težjih oblikah idiopatske neplodnosti in nakazuje, da bi vključitev eksomskega sekvenciranja v diagnostično obravnavo lahko prispevala k izboljšani diagnostiki in ustreznejši obravnavi omenjenih preiskovancev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:neplodnost, moška neplodnost, reproduktivna genetika, eksomsko sekvenciranje, monogenski vzroki
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[R. Podgrajšek]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-175418 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.697:601.4:577.212.3(043.3)=163.6
COBISS.SI-ID:254895619 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.10.2025
Število ogledov:166
Število prenosov:28
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Determination of monogenic causes of severe forms of idiopathic male infertility using exome sequencing
Izvleček:
Recent studies suggest that male infertility may result from monogenic causes. Despite the growing number of candidate genes potentially associated with monogenic forms of infertility, the prevalence of such forms and the strength of gene–infertility associations remain limited. To estimate the proportion of monogenic causes of male infertility and to assess the clinical utility of monogenic testing, we designed the first clinical gene panel that includes genes with established pathogenic roles in male infertility. The study included 240 men with severe idiopathic infertility (azoospermia or severe oligozoospermia). Genomic DNA was subjected to whole-exome sequencing, and the identified sequence variants were classified according to ACGS guidelines using ACMG/AMP criteria. Based on ClinGen recommendations, we designed a panel of 21 genes with defined pathogenic roles in male infertility, the analysis of which led to the identification of pathogenic variants in 4 infertile men in the MSH4, STAG3, TEX14, and TEX15 genes (1.7%). Further analysis of additional candidate genes with currently limited evidence for pathogenicity in male infertility revealed likely pathogenic or pathogenic variants in 11 additional men, involving the ADAD1, GALNTL5, RHOXF2B, SPOCD1, SSX1, STRA8, and TDRD9 genes. In addition to the 15 patients with likely pathogenic or pathogenic variants, we identified 15 individuals carrying candidate variants of uncertain significance, suggesting that the proportion of monogenic forms may be higher than estimated in our study. The identification of likely pathogenic or pathogenic variants in a total of 6.3% of infertile men confirms the clinical utility of monogenic testing in severe forms of idiopathic infertility and indicates that the inclusion of exome sequencing in the diagnostic process could contribute to improved diagnostics and more appropriate management of these patients.

Ključne besede:infertility, male infertility, reproductive genetics, exome sequencing, monogenic causes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj