V članku je predstavljena primerjalna študija mehanskih lastnosti površin in odpornosti proti obrabi polimernih drsnih materialov. Avtorji so se osredotočili na uporabo polimernih materialov pri izdelavi nadomestnih delov za vozila, ki so še vedno v uporabi, vendar za njih originalni deli niso več v proizvodnji oziroma so nesorazmerno dragi glede na tržno vrednost vozila. Predmet raziskave so bile ˝tribološke interakcije med verigo krmiljenja in drsnim elementom. Preizkušeni so bili trije komercialni materiali, označeni kot: PA6G, PA6G+MoS2 in PE 1000. Uporabljeno je bilo komercialno mazivo PMO 5W40 Extreme 100 % (namenjeno vozilom brez filtrov trdnih delcev). Analizirani so bili koeficient trenja in obraba pri suhem trenju ter pri delovanju v olju. Najnižji koeficient suhega trenja je bil dobljen za PA6G, medtem ko je PE 1000 pokazal najvišji koeficient. Pri uporabi olja pa je PE 1000 izkazal najnižji koeficient trenja. Izvedena je bila mikroskopska analiza obrabnih sledi. Obseg obrabe je odvisen od vrste uporabljenega materiala in od načina interakcije (suho trenje ali prisotnost oljnega filma). Obraba pri suhem trenju je bila manjša kot pri uporabi olja, kar je lahko posledica vpliva Rebinderjevega učinka.
|