Podrobno

Jurčičev Sosedov sin: Od nastanka do recepcije v literarni vedi
ID Jelaska Čefarin, Mateja (Avtor), ID Perenič, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (520,76 KB)
MD5: B6014299142D4688E6003F2955368455

Izvleček
V diplomskem delu se osredotočamo na Jurčičevo povest Sosedov sin vse od nastanka leta 1868 prek recepcije v literarni vedi, do današnjih obravnav. Najprej spregovorimo o enem izmed motivov za nastanek povesti (sploh če se strinjamo, da je za pisanje vendarle ključen pisateljev ustvarjalni vzgib), in sicer Levstikovi oceni Jurčičevega in obenem prvega slovenskega romana Deseti brat, ter njegovem »vplivu« na Muljavca. V literarni vedi široko poznano Levstikovo pismo smo natančno analizirali, zraven pa prav tako soočili poglede večih literarnih zgodovinarjev oz. literarnih zgodovinark, ki so se poglobljeno ukvarjali s to tematiko: Ivana Prijatelja, Jožeta Pogačnika, Matjaža Kmecla in Urške Perenič. Slednja dva sta napisala tudi odmevni monografiji o Josipu Jurčiču (Zgodnji Jurčič kot zapisovalec in večerničar in Pripovednik svojega in našega časa). V nadaljevanju spregovorimo o Jurčičevi vlogi pri almanahu Mladika in pogledamo tudi avtorjeve nezavidljive življenjske okoliščine. Osredotočimo se na kritiško misel Frana Levstika, izmed precej mlajših literarnozgodovinskh obravnav pa upoštevamo tiste Ivana Grafenauerja, Gregorja Kocijana in Mirana Hladnika. Drugi del diplomske naloge je posvečen recepciji Jurčičeve povesti, ki smo jo razdelili na prve oz. sočasne odzive ter poznejšo recepcijo, kamor sodi zlasti obravnava v literarni vedi; posebej spregovorimo o dogodkih jubilejnega vseslovenskega Jurčičevega leta ter ponatisih, znanstvenih razpravah in znanstvenih monografijah. Pri opisovanju recepcije izbrane povesti smo prav tako uporabili arhiv Radiotelevizije Slovenije, RTV 356, kjer smo bili pozorni na radijske oddaje, televizijske prispevke in podkaste na izbrano temo. Pregledali smo spletišča slovenskih kulturnih ustanov (Cankarjev dom, SNG Nova Gorica, SNG Ljubljana, SNG Maribor idr.). Prav tako smo pogledali portale zvočnih knjig, kakor sta Audibook in Audible, upoštevali relevantne zadetke v Digitalni knjižnici Slovenije ter v knjižničnem katalogu Cobiss. Nalogo zaključujeta grafična prikaza »omemb« (v najširšem smislu te besede) Sosedovega sina na časovni premici, ki izpričujeta živo prisotnost dela in tudi osebnosti na Muljavi rojenega pisatelja. K tej je po našem posebej prispevala razlglasitev vseslovenskega leta Josipa Jurčiča 2021.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska književnost, Josip Jurčič, Sosedov sin, slovenska povest, sinhrona literarna recepcija, diahrona literarna recepcija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Jelaska Čefarin]
Leto izida:2025
Št. strani:32 str.
PID:20.500.12556/RUL-174872 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.10.2025
Število ogledov:145
Število prenosov:32
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Jurčič`s Sosedov Sin: From creation to reception in literary studies
Izvleček:
This thesis focuses on Josip Jurčič’s novel Sosedov sin (The Neighbor’s Son), tracing its trajectory from its creation in 1868 through its reception in literary scholarship to present-day interpretations. We begin by examining one of the possible motives for the novel’s genesis (while recognizing that any work ultimately stems from the author’s creative impulse), namely Fran Levstik’s review of Jurčič’s The Tenth Brother – the first Slovenian novel – and its “influence” on the writer from Muljava. We provide a detailed analysis of Levstik’s widely known letter and compare it with the views of several literary historians who have engaged with this issue in depth: Ivan Prijatelj, Jože Pogačnik, Matjaž Kmecl and Urška Perenič. The latter two also authored influential monographs on Jurčič (Zgodnji Jurčič kot zapisovalec in večerničar [The Early Jurčič as Recorder and Evening-Story Writer] and Pripovednik svojega in našega časa [A Storyteller of His and Our Time]). The following section discusses Jurčič’s role in the almanac Mladika and considers the author’s difficult living conditions. Particular attention is given to Levstik’s critical writings, while among more recent scholarly perspectives we highlight the contributions of Ivan Grafenauer, Gregor Kocijan and Miran Hladnik. The second part of the thesis is dedicated to the reception of Sosedov sin, which we divide into contemporary responses and later reception, the latter encompassing especially its treatment in literary studies. We devote particular attention to the nationwide celebrations of Jurčič’s jubilee year, as well as to reprints, scholarly articles, and academic monographs. In documenting the reception of the novel, we also draw on the archives of Radiotelevision Slovenia (RTV 356), with special focus on radio broadcasts, television features, and podcasts devoted to the topic. Furthermore, we examine the websites of Slovenian cultural institutions (Cankarjev dom, SNG Nova Gorica, SNG Ljubljana and SNG Maribor, among others), explore audiobook platforms such as Audibook and Audible, and consult relevant sources in the Digital Library of Slovenia and the COBISS catalogue. The thesis concludes with a graphical timeline of »references« (in the broadest sense of the term) to Sosedov sin, demonstrating both the continued presence of the work and the enduring relevance of its author, born in Muljava. This ongoing recognition was reinforced in particular by the proclamation of 2021 as the nationwide »Year of Josip Jurčič«.

Ključne besede:Slovene literature, Josip Jurčič, Sosedov sin, Slovene novel, synchronous literary reception, diachronic literary reception

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj