Podrobno

Medsvetovi prevajalcev arabske književnosti na Slovenskem
ID Rajh Plohl, Jana (Avtor), ID Svetel, Ana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Maček, Amalija (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,36 MB)
MD5: A3F0B13C8EC8E72C2CA6722BED952AD8

Izvleček
Diplomsko delo Medsvetovi prevajalcev arabske književnosti na Slovenskem avtorice Jane Rajh Plohl raziskuje prevajanje arabske književnosti na Slovenskem. Na presečišču kulturne antropologije in prevodoslovja analizira prevajalce kot liminalne akterje, ki delujejo v manj znanem, a dinamičnem prostoru med znanim in tujim. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petimi prevajalci in drugimi sodelujočimi, etnografske metode opazovanja z udeležbo, terensko-bralskega dnevnika in analize virov avtorica raziskuje zgodovino arabske književnosti v Sloveniji; od posrednih prevodov prek nemščine in francoščine do neposrednih prevodov. Pomembno prelomnico pri literarnem zbliževanju predstavlja obdobje Gibanja neuvrščenih, sledijo pa spremembe po osamosvojitvi. Poseben poudarek je na nevidnosti arabščine na Slovenskem, kjer se obravnava kot jezik z manjšim dosegom. To oblikuje samonikel habitus prevajalcev, pogosto zaznamovan z občutki nelegitimnosti. Praktične ovire vključujejo pomanjkanje slovarjev, zato prevajalci posegajo po različnih virih, tudi umetni inteligenci, a s kritično distanco. Delo preizprašuje tudi idejo prevajalca kot kulturnega posrednika, razkriva motivacije za prevajanje in poudari političnost izbire besedil. Primeri, kot je Kukavičji mladič (2023), pokažejo na etične dileme v odnosu med avtorjem in prevajalcem. Posebno poglavje je posvečeno (ne)prevedljivosti, ki prevajalca postavlja pred odločitev med domestikacijo in ohranjanjem tujosti. V tem kontekstu sta izpostavljena praktična primera, pri katerih je ključno poznavanje kulturnega ozadja, nazadnje pa poudarjena še fenomenološka razsežnost jezika. Avtorica zaključi, da je literarno prevajanje iz arabščine večplastna praksa nenehnega pogajanja z jezikom, pomenom in družbeno močjo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kulturno posredništvo, prevajalski habitus, književni medsvetovi, arabščina, prevajanje iz arabščine, jezik z manjšim dosegom
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-174567 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.10.2025
Število ogledov:135
Število prenosov:25
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Interworlds of Translators of Arabic Literature within the Slovenian Context
Izvleček:
The thesis Interworlds of Translators of Arabic Literature within the Slovenian Context by Jana Rajh Plohl explores the translation of Arabic literature in the Slovenian cultural context. Situated at the intersection of cultural anthropology and translation studies, it analyzes translators as liminal actors operating in a lesser known but dynamic space between the familiar and the foreign. Using semi-structured interviews with five translators and other participants, ethnographic participant observation, a field-reading journal, and source analysis, the author explores the history of Arabic literature into Slovenian from indirect translations via German and French to direct translations. A significant milestone in literary rapprochement is marked by the Non-Aligned Movement period, followed by changes after Slovenia’s independence. A particular focus is on the invisibility of Arabic in Slovenia, where it is treated as a language of lesser difussion. This shapes the self-generated habitus of translators, often marked by feelings of illegitimacy. Practical challenges include the lack of dictionaries, prompting translators to rely on a variety of sources, including artificial intelligence, though always with critical distance. The thesis also interrogates the idea of the translator as a cultural mediator, uncovering motivations for translation and highlighting the political dimension of text selection. Cases such as Kukavičji mladič (2023) illustrate ethical dilemmas in the author–translator relationship. A dedicated chapter addresses (un)translatability, placing the translator before the decision to domesticate or preserve foreignness. In this context, practical examples underscore the importance of cultural knowledge, culminating in an emphasis on the phenomenological dimension of language. The author concludes that literary translation from Arabic is a multilayered practice of continuous negotiation with language, meaning, and social power.

Ključne besede:cultural mediation, translator habitus, literary interworlds, Arabic, translation from Arabic, language of limited reach

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj