Podrobno

Duševno zdravje študentov psihologije in medicine ter dejavniki in ovire pri iskanju strokovne pomoči : magistrsko delo
ID Vaupotič, Lea (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1015,77 KB)
MD5: 7051D6547D0EBB609ACCA87E57C3F696
.docxDOCX - Priloga, prenos (128,66 KB)
MD5: 4E8D62D0440871C9DCC059A030BA7AE9
.docxDOCX - Priloga, prenos (95,76 KB)
MD5: 8DEAA3954DF6B3297E58859BA04F0B00

Izvleček
Študija psihologije in medicine v Sloveniji veljata za zahtevni smeri, ki študente pripravljata na poklice, povezane s skrbjo za duševno in telesno zdravje drugih. Njihovo lastno dobro počutje je zato ključno tako za osebno dobrobit kot za kakovost pomoči, ki jo bodo nudili. Ker se navade skrbi zase in iskanja pomoči oblikujejo zgodaj, je pomembno, da se morebitna neustrezna prepričanja pravočasno prepoznajo in naslovijo. K temu lahko prispeva pričujoča magistrska naloga, ki preučuje duševno zdravje študentov psihologije in medicine, njihove vzorce iskanja strokovne pomoči ter povezane dejavnike in ovire, s posebnim poudarkom na razlikah med študijskima smerema in spoloma. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom med 343 študenti (117 psihologije, 226 medicine) Univerze v Ljubljani in Mariboru. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o izkušnjah z iskanjem pomoči so bili uporabljeni instrumenti za oceno duševnih težav, pozitivnega duševnega zdravja, namere in dejanskega iskanja pomoči, samostigme ter zaznanih ovir. Rezultati kažejo, da študenti medicine v povprečju poročajo o višjih ravneh duševnih težav kot študenti psihologije, pri čemer študentke izražajo večjo stisko kot študenti. Med skupinami ni razlik v pozitivnem duševnem zdravju in samostigmi duševnih bolezni. Študenti psihologije pa izražajo manj samostigme glede iskanja pomoči, večjo pripravljenost poiskati podporo ter zaznavajo manj ovir kot medicinci, vendar je dejanska uporaba strokovne pomoči v obeh skupinah nizka. Najpogostejša ovira je želja po samostojnem reševanju težav, ob stiski pa se študenti najprej obrnejo na bližnje in šele nato na strokovnjaka. Nadalje je bilo ugotovljeno, da dejansko iskanje pomoči napovedujejo višja raven stiske, boljši študijski uspeh in nižja stopnja zaznanih ovir, medtem ko samostigma, pozitivno duševno zdravje in drugi demografski dejavniki niso imeli pomembnega vpliva. Raziskava zapolnjuje vrzel v razumevanju duševnega zdravja bodočih zdravnikov in psihologov ter poudarja pomen zmanjševanja stigme, odpravljanja ovir in krepitve podpornih sistemov, ki spodbujajo študente k pravočasnemu iskanju strokovne pomoči.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:duševno zdravje, študenti medicine, študenti psihologije, iskanje pomoči, samostigma
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[L. Vaupotič]
Leto izida:2025
Št. strani:75 str.
PID:20.500.12556/RUL-174383 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.89-057.875(043.2)
COBISS.SI-ID:252126723 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.10.2025
Število ogledov:164
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental health among psychology and medical students : contributing factors and barriers to seeking professional help
Izvleček:
In Slovenia, psychology and medicine are among the most demanding fields of study, preparing students for professions centered on caring for the mental and physical health of others. Their own well-being is therefore essential, both for personal resilience and for the quality of care they will provide. Since habits of self-care and help-seeking are formed early, recognizing and addressing inadequate beliefs is crucial. The master’s thesis examines the mental health of psychology and medical students, their patterns of seeking professional help, and the factors and barriers involved, with particular attention to differences by field of study and gender. Data were collected through an online survey of 343 students (117 psychology and 226 medicine) from the University of Ljubljana and the University of Maribor. Alongside demographics and experiences with help-seeking, the survey included instruments assessing psychological distress, positive mental health, intentions and actual help-seeking, self-stigma, and perceived barriers. Results show that medical students report higher levels of psychological distress than psychology students, while female students experience greater distress than males. No differences appeared in positive mental health or self-stigma related to mental illness. Psychology students reported lower self-stigma regarding help-seeking, greater willingness to seek professional support, and fewer perceived barriers than medical students, although actual use of services remained low in both groups. The most common barrier was the wish to solve problems independently, and in times of distress students turned first to partners, friends, or family before professionals. Analyses further revealed that higher distress, stronger academic achievement, and fewer perceived barriers predicted actual help-seeking, whereas self-stigma, positive mental health, and other demographic factors were not significant predictors. The study enhances understanding of the mental health of future psychologists and physicians and emphasizes the importance of reducing stigma, removing barriers, and strengthening support systems that encourage timely professional help-seeking.

Ključne besede:mental health, medical students, psychology students, help-seeking behaviour, self-stigma

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj