Podrobno

Spodbujanje razvoja trajnostne pismenosti osnovnošolcev ob uporabi pristopa občanske znanosti : magistrsko delo
ID Delakorda, Melanie (Avtor), ID Ferk Savec, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Klemen, Taja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,14 MB)
MD5: F23CE05F24CD5869C637E5CD9702BD1C

Izvleček
V zadnjih nekaj letih so plastični odpadki postali velik svetovni okoljski problem. V okolju se plastični odpadki počasi razgradijo na vedno manjše delce, mikroplastiko, ki dosegajo velikost do 0,5 milimetrov. Raziskave (Hasan Anik idr., 2021; Li idr., 2021; Wright in Kelly, 2017; Zhang idr., 2021) dokazujejo, da organizmi zaužijejo plastične delce, ki se lahko akumulirajo v prebavilih ter povzročajo mehanske poškodbe, toksične učinke in endokrine motnje, hkrati pa se preko prehranjevalnega spleta prenašajo na višje trofične ravni, tudi do človeka. Pri posamezniku lahko spremembo ravnanja z odpadki v vsakdanjem življenju dosežemo tako, da skozi vzgojno-izobraževalno vertikalo sistematično razvijamo trajnostno pismenost. Z integracijo vsebin trajnostnega razvoja v izobraževalni sistem podpremo doseganje 17 ciljev trajnostnega razvoja, spodbujamo razvoj kritičnega razmišljanja ter razvoj okoljske in družbene odgovornosti. Splošni cilji učnega načrta za predmet kemija v osnovni šoli učeče spodbujajo k razvijanju kritičnega mišljenja o onesnaževanju okolja in iskanju trajnostnih rešitev za njihovo zmanjšanje. Pri tem je pomembno, da učitelji pri poučevanju trajnostnih vsebin uporabijo inovativne učne pristope, ki učeče spodbudijo k večji miselni aktivnosti in trajnejšemu znanju. Eden izmed inovativnih učnih pristopov je pristop občanske znanosti, pri katerem učeči dobijo vpogled v znanstvenoraziskovalno delo (npr. pri načrtovanju raziskave; oblikovanju raziskovalnega problema, raziskovalnih vprašanj in hipotez; zbiranju podatkov; analizi in interpretaciji pridobljenih podatkov) in na podlagi tega razvijejo ustrezne strategije za reševanje okoljskih problemov. Namen raziskave je bil razviti, implementirati in evalvirati aktivnosti s pristopom občanske znanosti in eksperimentalno-raziskovalno delavnico v povezavi z vsebinami o onesnaževanju okolja s plastičnimi odpadki v pouk kemije v 9. razredu osnovne šole. Evalvacija učinkovitosti aktivnosti s pristopom občanske znanosti in eksperimentalno-raziskovalne delavnice je bila opravljena s primerjavo razlik v učnih dosežkih učencev in učenk o polimerih in polimerizaciji, vplivov uporabe sintetičnih polimerov na okolje, možnih trajnostnih alternativ sintetičnih polimerov ter ravnanju z odpadki pred in po izvedbi eksperimentalno-raziskovalne delavnice. Opravljena je bila tudi primerjava razlik v ravni trajnostne pismenosti učencev in učenk pred in po izvedbi eksperimentalno-raziskovalne delavnice ter primerjavo razlik med učenci in učenkami z različno ravnjo trajnostne pismenosti v učnih dosežkih na preizkusu in poznem preizkusu znanja. Ugotavljalo se je tudi ali učenci in učenke po izvedeni eksperimentalno-raziskovalni delavnici navajajo trajnejše rešitve za zmanjšanja onesnaževanja okolja na individualni in družbeni ravni. V raziskavi je bil uporabljen kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Pri kvantitativnem raziskovalnem pristopu je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Kvalitativni raziskovalni pristop je temeljil na vsebinski analizi zapisov odgovorov učencev in učenk na vprašanja v knjižici Moj zeleni dnevnik. V raziskavi je sodelovalo 128 učencev iz dveh osnovnih šol savinske regije. Raziskava je potekala v treh fazah. V prvi fazi so učenci in učenke izpolnili knjižico Moj zeleni dnevnik, kjer so najmanj 10 dni zaporedoma spremljali svoje navade in zbirali podatke o odpadni embalaži ter zapisovali podatke v naprej pripravljeno tabelo; so odgovorili na strukturirano vprašanje esejskega tipa o rešitvah za zmanjšanje onesnaževanja okolja; rešili vprašalnik o trajnostni pismenosti in predpreizkus znanja. V drugi fazi je bila optimizirana in implementirana eksperimentalno-raziskovalna delavnica v povezavi z vsebinami onesnaževanja okolja s plastičnimi odpadki; učenci in učenke so rešili preizkus znanja; vprašalnik o trajnostni pismenosti in odgovorili na tri strukturirana vprašanja esejskega tipa z enako vsebino kot v prvi fazi raziskave. V tretji fazi so učenci po treh tednih rešili pozni preizkus znanja, ki je bil identičen kot preizkus znanja. Podatki so bili zbrani in analizirani v programu SPSS. Rezultati so pokazali napredek učencev in učenk v učnih dosežkih o polimerih in polimerizaciji, vplivov uporabe sintetičnih polimerov na okolje, možnih trajnostnih alternativ sintetičnih polimerov ter ravnanju z odpadki po izvedeni eksperimentalno-raziskovalni delavnici. Prav tako ni bilo ugotovljenih statistični pomembnih razlik v učnih dosežkih učencev in učenk na preizkusu in poznem preizkusu znanja, kar nakazuje na trajnost usvojenega znanja. Poleg tega je opazen napredek v doseženi ravni trajnostne pismenosti učencev in učenk po izvedeni delavnici. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci in učenkami z nizko in srednjo ravnjo trajnostne pismenosti ter učenci in učenkami z visoko in nizko ravnjo trajnostne pismenosti v učnih dosežkih na preizkusu in poznem preizkusu znanja. Medtem ko med učenci in učenkami s srednjo in visoko ravnjo trajnostne pismenosti ni bilo statistično pomembnih razlik v učnih dosežkih na preizkusih znanja. Iz rezultatov je razvidno, da raven trajnostne pismenosti vpliva na učne dosežke učencev in učenk, kar nakazuje, da večje povezovanje kemijskega znanja z vsebinami o trajnostnega razvoja prispeva k napredku trajnostne pismenosti. Pri kvalitativni vsebinski analizi odgovorov učencev in učenk na diskusijska vprašanja je bilo ugotovljeno, da so učenci in učenke pred delavnico navajali zgolj kratkotrajne rešitve za zmanjšanje onesnaževanja okolja, po delavnici so razmisleke nadgradili s trajnejšim rešitvami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Osnovnošolsko učenje in poučevanjem, Občanska znanost, plastika, trajnostna pismenost, pouk kemije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:M. Delakorda
Leto izida:2025
Št. strani:89 str.
PID:20.500.12556/RUL-174372 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3"731"(043.2)
COBISS.SI-ID:251421187 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.10.2025
Število ogledov:197
Število prenosov:54
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Promoting the development of sustainable literacy in primary school students through the use of citizen science approach
Izvleček:
In recent years, plastic waste has become a major global environmental problem. In the environment, plastic waste slowly degrades into ever smaller particles—microplastics—measuring up to 0.5 millimetres. Research (Hasan Anik et al., 2021; Li et al., 2021; Wright & Kelly, 2017; Zhang et al., 2021) demonstrates that organisms ingest plastic particles, which can accumulate in the gastrointestinal tract and cause mechanical injuries, toxic effects, and endocrine disruptions. Through the food web, microplastics are transmitted to higher trophic levels, ultimately reaching humans. Individual changes in waste management behaviour can be achieved when sustainability literacy is systematically developed throughout the educational vertical. The integration of sustainability-related content into the educational system supports the achievement of the 17 Sustainable Development Goals, fosters the development of critical thinking, and strengthens environmental and social responsibility. The general aims of the chemistry curriculum in primary school encourage students to develop critical thinking regarding environmental pollution and to seek sustainable solutions for its reduction. In this context, it is crucial that teachers adopt innovative teaching approaches that stimulate students’ cognitive engagement and ensure more durable knowledge. One such innovative approach is citizen science, through which students gain insight into scientific research practices (e.g., research design, formulation of research problems, research questions and hypotheses, data collection, analysis, and interpretation) and, on this basis, develop appropriate strategies for addressing environmental issues. The aim of the research was to design, implement, and evaluate activities using a citizen science approach, as well as an experimental–research workshop related to content on environmental pollution caused by plastic waste in chemistry lessons in the ninth grade of primary school. The effectiveness of the activities was evaluated by comparing differences in students’ learning achievements concerning polymers and polymerisation, the environmental impacts of synthetic polymers, possible sustainable alternatives to synthetic polymers, and waste recycling before and after the workshop. Comparisons were also made of students’ levels of sustainability literacy before and after the workshop, as well as differences in the learning achievements of students with different levels of sustainability literacy in the immediate and delayed post-tests. Additionally, the study investigated whether students, after participating in the workshop, proposed more sustainable solutions to reduce environmental pollution at both individual and societal levels. The research employed both quantitative and qualitative approaches. The quantitative approach utilised descriptive and causal–non-experimental methods. The qualitative approach was based on a content analysis of students’ written responses to questions in the booklet My Green Diary. The sample consisted of 128 ninth-grade students from two primary schools in the Savinja region. The research was conducted in three phases. In the first phase, students completed My Green Diary, in which they monitored their habits for at least ten consecutive days, recorded data on packaging waste in a prepared table, responded to a structured essay-type question on solutions for reducing environmental pollution, completed a sustainability literacy questionnaire, and took a pre-test of knowledge. In the second phase, the experimental–research workshop on plastic waste pollution was optimised and implemented. Students then completed a knowledge test, a sustainability literacy questionnaire, and answered three structured essay-type questions with the same content as in the first phase. In the third phase, three weeks later, they completed a delayed post-test identical to the previous knowledge test. Data were collected and analysed using SPSS. The results showed progress in students’ learning achievements concerning polymers and polymerisation, the environmental impacts of synthetic polymers, possible sustainable alternatives to synthetic polymers, and waste recycling after the workshop. No statistically significant differences were found between students’ performance on the immediate and delayed post-tests, confirming the durability of the acquired knowledge. An increase in students’ sustainability literacy was also observed after the workshop. Statistically significant differences in learning achievements were identified between students with low and medium sustainability literacy, and between those with high and low sustainability literacy, in both the immediate and delayed post-tests. However, no significant differences were observed between students with medium and high sustainability literacy. These findings indicate that the level of sustainability literacy influences learning outcomes, confirming that stronger integration of chemical knowledge with sustainability-related content contributes to the advancement of sustainability literacy. The qualitative content analysis of students’ responses to discussion questions revealed that, prior to the workshop, they primarily suggested short-term solutions for reducing environmental pollution, whereas after the workshop, their reflections were expanded with longer-term, more sustainable solutions.

Ključne besede:plastics, citizen science, sustainability literacy, chemistry education

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj