Podrobno

Usposabljanje prehospitalnih ekip za amok intervencije : diplomsko delo
ID Drobež, Domen (Avtor), ID Matić, Lucija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kvržić, Zlatko (Komentor), ID Sotler, Robert (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,80 MB)
MD5: 3A1DE15AFEB2FFF0529E51DC9C11651A

Izvleček
Uvod: Amok oziroma pojav aktivnega strelca predstavlja eno najzahtevnejših oblik množičnega nasilja, pri kateri se ekipe nujne medicinske pomoči soočajo z visoko stopnjo nepredvidljivosti in nevarnosti. Njihova strokovna ter psihofizična pripravljenost je ključna za zmanjšanje posledic in zagotavljanje lastne varnosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil preučiti obstoječa usposabljanja ekip nujne medicinske pomoči za posredovanje ob amok dogodkih ter jih primerjati z mednarodnimi priporočili in dobrimi praksami. Cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri so slovenski izobraževalni in operativni pristopi skladni z uveljavljenimi standardi, ter izpostaviti priložnosti za njihovo izboljšanje. Metode dela: Izveden je bil pregled strokovne literature domačih in tujih virov. V analizo so bili vključeni izvirni in pregledni članki, objavljeni v slovenskem ali angleškem jeziku, ter uradna slovenska priporočila za ukrepanje ob amok intervencijah. Dodatno so bile obravnavane dobre prakse iz tujine, zlasti področja simulacijskega usposabljanja in interdisciplinarnega sodelovanja. Rezultati: Analiza je pokazala, da slovenska priporočila načeloma sledijo mednarodnim smernicam, vendar se v praksi kažejo pomanjkljivosti: omejeno vključevanje ekip nujne medicinske pomoči v zgodnje faze intervencije, redko izvajanje skupnih vaj ter odsotnost enotnega nacionalnega protokola. Medtem ko mednarodne raziskave potrjujejo učinkovitost visoko realističnih simulacij, navidezne resničnosti in tesnega sodelovanja z varnostnimi službami, so v Sloveniji usposabljanja pogosto še vedno tradicionalna, s poudarkom na teoretičnem znanju in osnovnih vajah. Razprava in zaključek: Primerjava s tujino kaže, da je za napredek slovenskih praks nujno razviti enoten nacionalni protokol, razširiti interdisciplinarne vaje ter vključiti sodobne metode usposabljanja, ki temeljijo na objektivnem vrednotenju kompetenc. Nadaljnje raziskave bi morale preverjati učinkovitost različnih modelov usposabljanja ter preučiti možnosti za njihovo sistematično implementacijo v nacionalni okvir.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, hartford konsenz, množično streljanje, nujna medicinska pomoč, pripravljenost na ukrepanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Drobež]
Leto izida:2025
Št. strani:31 str., [1] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-174148 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:250980099 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.09.2025
Število ogledov:273
Število prenosov:71
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Training of prehospital teams for amok interventions : diploma work
Izvleček:
Introduction: Amok, or the phenomenon of the active shooter, represents one of the most demanding forms of mass violence, in which emergency medical service teams face a high degree of unpredictability and danger. Their professional and psychophysical preparedness is crucial for reducing casualties and ensuring their own safety. Purpose: The purpose of this thesis was to examine the existing training of emergency medical services teams for responding to Amok events and to compare them with international recommendations and best practices. The aim was to determine the extent to which Slovenian educational and operational approaches are consistent with established standards and to highlight opportunities for improvement. Methods: A review of professional literature from domestic and international sources was conducted. The analysis included original and review articles published in Slovenian or English, as well as official Slovenian recommendations for responding to Amok interventions. In addition, best practices from abroad were examined, particularly in the fields of simulation-based training and interdisciplinary collaboration. Results: The analysis showed that Slovenian recommendations generally follow international guidelines; however, shortcomings are evident in practice: limited involvement of emergency medical services teams in the early stages of intervention, infrequent joint exercises, and the absence of a unified national protocol. While international studies confirm the effectiveness of high-fidelity simulations, immersive virtual reality and close cooperation with security services, training in Slovenia is often still traditional, with an emphasis on theoretical knowledge and basic exercises. Discussion and conclusion: A comparison with international practices indicates that, for the advancement of Slovenian approaches, it is essential to develop a unified national protocol, expand interdisciplinary exercises, and introduce modern training methods based on objective competence assessment. Further research should evaluate the effectiveness of different training models and explore options for their systematic implementation within the national framework.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, hartford consensus, mass shooting, emergency medical care, preparedness to respond

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj