Podrobno

Stališča, izkušnje in praksa vzgojiteljev predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo glede sodelovanja z vzgojitelji : magistrsko delo
ID Bernik Rupar, Eva (Avtor), ID Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pulec Lah, Suzana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,39 MB)
MD5: 7C5133B0AB4E5573A1893327D6A349D3

Izvleček
Predšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega intenzivnega razvoja na vseh področjih in pomembno vpliva na njegovo nadaljnje življenje, zato mu je potrebno nameniti posebno pozornost. Strokovni delavci v vrtcu so pogosto tisti, ki prvi prepoznajo morebitna odstopanja v otrokovem razvoju in omogočajo, da slednji prejme ustrezno podporo – zgodnjo obravnavo. Pri tem je pomembno sodelovanje med strokovnimi delavci, ki so neposredno vključeni v delo z otrokom. Ključno vlogo pri tem prevzemajo vzgojitelji predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo in vzgojitelji predšolskih otrok. V magistrskem delu smo preučevali področje izvajanja zgodnje obravnave v predšolskih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, stališča in izkušnje sodelovanja vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo z vzgojitelji, želeli pa smo tudi spoznati razširjenost pristopov sodelovalnega izvajanja aktivnosti, ki jih sicer poznamo iz šolskega konteksta kot sodelovalno poučevanje. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, za namen raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 48 vzgojiteljic predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami in delajo z otroki z rizičnimi dejavniki. Rezultati raziskave so pokazali, da sodelujoče vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo najpogosteje izvajajo zgodnjo obravnavo z otroki s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki individualno izven oddelka. Posebne potrebe otrok so tisti dejavnik, ki v največji meri vpliva na odločitev strokovnih delavk glede oblike dela. Anketiranke imajo izrazito pozitivna stališča glede sodelovanja z vzgojitelji, z njimi najpogosteje sodelujejo pri vsakodnevni izmenjavi informacij glede otrok in dela z njimi. Pobudnika za sodelovanje sta v dobri polovici primerov oba strokovna delavca, v slabi polovici primerov pobuda prihaja samo s strani vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo, pobuda s strani vzgojitelja pa je zastopana zelo redko. Strokovne delavke si pri svojem delu želijo več skupnih izobraževanj, medsebojnih opazovanj in skupnega izvajanja aktivnosti v oddelku. Prednosti, ki jih opažajo pri sodelovanju z vzgojitelji, so v največji meri povezane z bolj celostnim vpogledom v otroka in oddelek. V raziskavo vključene vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo zaznavajo tudi omejitve pri sodelovanju, v največji meri izpostavljajo časovno stisko. Pri raziskovanju razširjenosti pristopov sodelovalnega izvajanja aktivnosti smo ugotovili, da vzgojiteljice za zgodnjo obravnavo najbolje poznajo pristop, pri katerem so opazovalke v oddelku. Same imajo pozitivna stališča glede omenjenih pristopov, najpogosteje je pri njihovem delu prisoten pristop sprotne pomoči in podpore otrokom.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Otroci s posebnimi potrebami, Vzgojitelji predšolskih otrok, zgodnja obravnava, vrtec, vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, stališča in izkušnje, sodelovalno poučevanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:E. Bernik Rupar
Leto izida:2025
Št. strani:89 str.
PID:20.500.12556/RUL-174029 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.2-053.2(043.2)
COBISS.SI-ID:250995715 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2025
Število ogledov:158
Število prenosov:70
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Attitudes, experiences, and practices of preschool teachers regarding early intervention and cooperation with colleagues
Izvleček:
The kindergarten period represents a time of a child’s intensive development in all areas and has an important impact on their future life, which is why it requires special attention. Educational professionals in kindergartens are usually the first ones to recognize developmental deviations of children and provide them with appropriate support – early intervention. Collaboration between professionals who directly work with children is very important, with kindergarten teachers for early intervention and kindergarten teachers playing a key role. In this master’s thesis, we examined the implementation of early intervention in kindergartens with adapted implementation and additional professional assistance, as well as early intervention educators’ attitudes and experiences regarding collaboration with educators. We also wanted to research the prevalence of co-teaching in kindergartens, which is otherwise familiar from the school context as collaborative teaching. In this study, we used the descriptive and causal non-experimental educational research method, and we designed a survey questionnaire. The study included 48 kindergarten teachers for early intervention, who provide additional professional assistance to children with special needs and work with children with risk factors. The results of the study showed that the most common form of work is individual and outside the classroom. Children’s special needs are the factor that influences the decision of early intervention educators regarding their form of work the most. The participants hold very positive attitudes regarding collaboration with educators. They most often collaborate in the daily exchange of information about children and work with them. In more than half of the cases, the initiative for cooperation comes from both professionals, in a little less than half from the early intervention educator, while the initiative from the educator is very rare. Participants would like to have more joint training sessions, mutual classroom observations and co-teaching activities. They find the benefits of collaboration mostly in a more holistic insight into the child and the group, while they list the lack of time as the biggest limitation. When researching the prevalence of collaborative approaches, we found that early childhood educators are most familiar with the approach in which observers are present in the classroom. Early intervention educators have positive attitudes regarding the approaches of co-teaching in kindergarten, with the most common approach being providing immediate help and support to children.

Ključne besede:children with special needs, early intervention, kindergarten, early intervention educator, attitudes and experiences, co-teaching

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj