Pandemija COVID-19 je prisilila vlade, da uvedejo ukrepe, kot so cepilni potni listi, kot način za obvladovanje širjenja bolezni. V tej nalogi analiziram učinek potrdil o cepljenju na svobodo gibanja ter izpostavljam sporna vprašanja glede etike, zakonitosti, socialne pravičnosti in družbene razdvojenosti. Osredotočil se bom na Združeno kraljestvo, ob tem pa bom podal tudi primere iz EU ter primerjal nekatere države članice EU (Švedska, Francija). Prav tako preučujem, kako so omejitve vplivale na različne socio-demografske skupine, in postavljam pomembna vprašanja o poštenosti teh ukrepov, vključno z vprašanjem, kako pravičen je bil dostop do cepiv.
Opravil sem intervju z dr. Čedomirjem Sargićem, vodjo javnega zdravja na Inštitutu za javno zdravje Srbije, da bi pridobil dodatne informacije o zdravstvenih in etičnih vidikih potrdil o cepljenju. Na podlagi intervjuja njegove ugotovitve kažejo, da lahko cepilni potni listi sicer pomagajo zmanjšati tveganje prenosa virusa, vendar obenem prinašajo tudi vprašanja glede osebne svobode in lahko nehote vodijo do diskriminacije, če niso podprti z odprto komunikacijo, pravičnimi postopki in zaupanja vrednimi institucijami.
Magistrska naloga skuša najti ravnovesje med javnim zdravjem in zasebnostjo posameznika ter predlaga, kako oblikovati etične digitalne zdravstvene politike v prihodnje. Da bi bila potrdila o cepljenju zaupanja vredna in bi varovala pravice ljudi, morajo biti politike oblikovane z znanstveno trnansparentnostjo.
|
