Vključevanje podrobnih 3D-podatkov o stavbah v nacionalne prostorske podatkovne infrastrukture (SDI) je povezano s številnimi tehničnimi in administrativnimi izzivi. Ta članek predstavlja in obravnava izzive, ki so se pojavili v okviru nedavnih pobud za 3D-kartiranje v Sloveniji. Naraščajoča razpoložljivost in cenovna dostopnost lidarskih in fotogrametričnih tehnologij je omogočila avtomatizirano ustvarjanje celovitih 3D-naborov podatkov o stavbah. Kljub temu tehnološkemu napredku se pojavlja več težav pri integraciji teh naborov podatkov z obstoječimi katastrskimi in topografskimi bazami podatkov. Glavni izzivi vključujejo razlike v prostorski natančnosti, zastarele obrise stavb, semantične nedoslednosti in različne metodologije klasifikacije med nabori podatkov. Poleg tega je vzdrževanje teh integriranih naborov podatkov zapleteno zaradi različnih ciklov posodabljanja v katastrskih in topografskih sistemih. Katastrski podatki zahtevajo stroge administrativne pos topke za posodobitve, medtem ko 3D-modeliranje stavb običajno temelji na avtomatiziranih postopkih. Poleg tega pravni status katastrskih podatkov še dodatno otežuje integracijo. Izzive, ugotovljene v primeru Slovenije, je mogoče v veliki meri posplošiti na sisteme v drugih državah, kar poudarja potrebo po strateškem načrtovanju v procesih integracije podatkov, pri čemer je treba upoštevati tako tehnične specifikacije kot administrativne okvire, da se izkoristi polni potencial 3D-podatkov o stavbah v nacionalnih SDI.
|