Podrobno

Moderacijska vloga osebnostne prožnosti v odnosu med stresom in kazalniki duševnih težav in duševnega zdravja
ID Deželak, Tia (Avtor), ID Kobetič, Vita (Avtor), ID Zager Kocjan, Gaja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (736,66 KB)
MD5: 448D491AB0AD7682FDBE59EB04C44D5F
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/view/24083 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V današnji družbi, ki narekuje hiter tempo življenja in visoko storilnost, je stres neizogiben del vsakdana. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na preučevanje moderatorske vloge osebnostne prožnosti v odnosu med stresom in kazalniki duševnih težav in duševnega zdravja, kot so anksioznost, depresivnost ter emocionalno, psihološko in socialno blagostanje. Raziskava je bila opravljena na starostno heterogenem vzorcu 3048 ljudi, ki je bil z utežmi prilagojen, da reprezentira slovensko populacijo. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Lestvico zaznanega stresa (PSS), Connor-Davisonovo lestvico osebnostne prožnosti (CD-RISC10), Vprašalnik o zdravju pacientov – lestvico depresivnosti (PHQ-8), Lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) in Vprašalnik duševnega zdravja (MHC-SF). Ugotovili smo pomembno vlogo stresa in osebnostne prožnosti kot napovednikov anksioznosti, depresivnosti in emocionalne, psihološke ter socialne komponente blagostanja. Pri tem je stres močneje napovedoval duševne težave, osebnostna prožnost pa duševno zdravje. Osebnostna prožnost je imela pomembno vlogo pri blaženju učinka stresa na duševne težave, ne pa na duševno zdravje. V nasprotju s pričakovanji se je izkazalo tudi, da ima stres pri bolj osebnostno prožnih nekoliko močnejši negativen učinek na socialno blagostanje kot pri manj osebnostno prožnih. Vloga osebnostne prožnosti je torej različna v odnosu do duševnih težav in duševnega zdravja, kar je skladno s Keyesovim dvodimenzionalnim modelom duševnega zdravja. Priložnosti za nadaljnje raziskave vidimo v podrobnejši preučitvi pomena osebnostne prožnosti za raznolike vidike funkcioniranja ob stresu ter v razvoju treningov osebnostne prožnosti za preventivo in soočanje s stresom.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osebnostna prožnost, stres, subjektivno blagostanje, anksioznost, depresivnost
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 108-120
Številčenje:Letn. 34
PID:20.500.12556/RUL-173642 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:159.923.3
ISSN pri članku:2350-5141
DOI:10.20419/2025.34.610 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:249578755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2025
Število ogledov:136
Število prenosov:29
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Psihološka obzorja. slovenska znanstveno-strokovna psihološka revija
Založnik:Društvo psihologov Slovenije
ISSN:2350-5141
COBISS.SI-ID:271603200 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The moderating role of resilience in the relationship between stress and indicators of mental illness and mental health
Izvleček:
In today’s fast-paced society, stress is an inevitable part of everyday life. Therefore, the present research focused on examining the moderating role of resilience in the relationship between everyday stress and anxiety, depression, and positive indicators of mental health, i.e., emotional, psychological, and social subjective well-being. The research was conducted on an age-heterogeneous sample of 3048 individuals. The sample was weighted to represent the Slovenian population. The Perceived Stress Scale (PSS), the Connor-Davison Resilience Scale (CD-RISC10) and the Mental Health Continuum – Short Form (MHC-SF) were used to collect the data. The results showed that everyday stress and resilience were predictors of symptoms of anxiety, depression, and emotional, psychological, and social components of subjective well-being. Stress was a stronger predictor of mental illness, while resilience was a stronger predictor of mental health. When examining the moderating effect, resilience was shown to play a significant role in buffering the effect of stress on symptoms of psychopathology, resilience however did not buffer the effect of stress on mental health. The moderating role of resilience was significant only in relation to social well-being, where contrary to our expectations resilience slightly increased the effect of stress on lower social well-being. Therefore, we conclude that the role of resilience is different in relation to mental health and mental illness, which is consistent with Keyes’s two-dimensional model of mental health. Further research could be conducted regarding the effect of resilience on human functioning under stress and the development of resilience training.

Ključne besede:resilience, stress, subjective well-being, anxiety, depression

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J5-4591
Naslov:Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj