Podrobno

Odnos družbe do tandemskega dojenja : diplomsko delo
ID Kogovšek, Tjaša (Avtor), ID Stanek Zidarič, Tita (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Prelec, Anita (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (424,71 KB)
MD5: 492B68111C0D05EE1B3865989079788D

Izvleček
Uvod: Tandemsko dojenje je dojenje, pri katerem mati istočasno doji dva otroka različnih starosti, najpogosteje novorojenčka in starejšega otroka. To je naravna, a pogosto spregledana praksa. Kljub svoji dolgi zgodovini ostaja danes nerazumljena, stigmatizirana in mnogokrat zavračana, tako v širši družbi kot tudi med zdravstvenimi delavci. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti, kako dobro je tandemsko dojenje poznano v družbi in kakšen odnos imajo posamezniki do te prakse. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti stopnjo informiranosti, prevladujoča prepričanja ter morebitne predsodke. Cilj je prispevati k boljšemu razumevanju javnega mnenja in poudariti pomen ozaveščanja ter strokovne podpore materam, ki se odločijo za to obliko dojenja. Metode dela: V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop s kavzalno-neeksperimentalno metodo. Pri raziskavi smo zajeli splošno populacijo, moške in ženske vseh starostnih skupin. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, zasnovanim na pregledu 23 strokovnih in znanstvenih virov v slovenščini in angleščini. Vprašalnik je obsegal demografski del in del o poznavanju ter stališčih do tandemskega dojenja. Pilotno smo ga preizkusili na 10 posameznikih, končna različica pa je bila prek spletne platforme 1ka na voljo med 10. 3. in 15. 4. 2025. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je tandemsko dojenje večini anketirancev slabo poznano, saj je zanj slišalo le 34? %. Večina ima do dojenja starejših otrok (nad 2 leti) in do tandemskega dojenja nevtralna ali negativna stališča. Le polovica vprašanih pozna pojem tandemsko dojenje. Kljub temu bi 62? % anketirancev podprlo mamo, ki se odloči za tandemsko dojenje. Polovica vprašanih meni, da ima materino mleko koristi tudi za starejšega otroka. Najpogosteje navedeni izzivi za matere, ki tandemsko dojijo, so utrujenost, negativni odzivi okolice in pomanjkanje podpore. Razprava in zaključek: Tandemsko dojenje v Sloveniji ostaja slabo poznano in pogosto nerazumljeno. Večina anketirancev ga ne podpira, ali pa ima o tovrstnem dojenju nevtralno stališče. Kljub znanstveno potrjenim koristim, ki jih ima tandemsko dojenje, matere pogosto naletijo na predsodke, utrujenost in pomanjkanje podpore. Za boljše sprejemanje je nujno več ozaveščanja in strokovne podpore.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, tandemsko dojenje, podaljšano dojenje, družba, zdravstveni delavci
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Kogovšek]
Leto izida:2025
Št. strani:18, [3] str.
PID:20.500.12556/RUL-173605 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:618.2/.7
COBISS.SI-ID:249538563 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.09.2025
Število ogledov:471
Število prenosov:135
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Society's attitude towards tandem breastfeeding : diploma work
Izvleček:
Introduction: Tandem breastfeeding is the practice in which a mother breastfeeds two children of different ages at the same time, most commonly a newborn, and an older child. Although natural, it is often overlooked. Despite its long history, the practice remains misunderstood, stigmatized and frequently rejected—both in wider society and among health care professionals. Purpose: The aim of this thesis is to examine how well tandem breastfeeding is known in society and what attitudes individuals hold toward the practice. Using a questionnaire survey, we sought to determine the level of awareness, prevailing beliefs and possible prejudices. The goal is to contribute to a better understanding of public opinion and to highlight the importance of raising awareness and providing professional support to mothers who choose this form of breastfeeding. Methods: We employed a quantitative, causal–non experimental research design. The target population comprised random contacts who are users of the social media platforms Instagram and Facebook. Data were collected with an online questionnaire designed based on 24 professional and scientific sources in Slovenian and English. The questionnaire included a demographic section and a section on knowledge and attitudes toward tandem breastfeeding. It was pilot tested on ten individuals; the final version was available via the 1ka platform from 10 March to 15 April 2025. Results: The study showed that tandem breastfeeding is poorly known to most respondents: only 34 % had heard of it before. A majority held neutral or negative attitudes toward breastfeeding older children (over two years) and toward tandem breastfeeding. Only half of respondents correctly understood the term “tandem breastfeeding.” Most of the general population believed that health professionals do not provide sufficient information on the topic. Nevertheless, 62 % of respondents would support a mother who chooses tandem breastfeeding. Half of those surveyed thought that breast milk still benefits the older child. The challenges most frequently cited for tandem breastfeeding mothers were fatigue, negative reactions from others and lack of support. Discussion and conclusion: Tandem breastfeeding in Slovenia remains poorly understood and often misperceived. Most respondents either do not support the practice or hold neutral views. Awareness is low, and professional support for mothers is limited. Despite scientifically proven benefits, mothers frequently encounter prejudice, fatigue and insufficient support. Greater public awareness and professional backing are essential for wider acceptance.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, tandem breastfeeding, extended breastfeeding, society, health care professionals

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj