Cervantesov roman Don Kihot je predmet številnih študij, ki ga obravnavajo z različnih vidikov in ob uporabi raznovrstnih metodoloških pristopov. Ni pa tako splošno znano, da je medicina pomembna tematika v tem romanu. V magistrski nalogi interdisciplinarno preučujemo roman Don Kihot z medicinsko-farmacevtskega in literarnozgodovinskega vidika. Delo se deli na dva glavna sklopa. V prvem teoretično predstavimo različne aspekte medicine Cervantesove dobe, kar zajema pogoste bolezni, zdravilne pripravke, zdravstvene poklice in ustanove, pa tudi vire Cervantesovega medicinskega znanja ter nekatera dela, ki so vplivala tako na njegovo poznavanje medicine kot na roman, ki ga obravnavamo. V aplikativnem delu teoretične ugotovitve apliciramo na odlomke iz besedila, v katerih se odražajo omenjeni vidiki, ter ugotavljamo njihovo literarno funkcijo. Analiza pokaže, da so zdravstveni vidiki verodostojno prikazani glede na zgodovinski kontekst, kar dokazuje Cervantesovo poznavanje medicine. Dokažemo tudi, da niso vključeni zgolj kot prozaično ozadje, pač pa omogočajo karakterizacijo likov, vplivajo na potek zgodbe ter so nosilci kritike tako družbe kot medicine tistega časa. V drugem sklopu aplikativnega dela predstavimo študije o medicinski obravnavi protagonistovega mentalnega stanja ter diagnoze, ki so mu bile postavljane od prvih obravnav v 19. stoletju, ko se je začela utemeljevati psihiatrija, pa vse do danes. Diagnoze in simptome nato ponazorimo na tistih odlomkih iz romana, v katerih se odraža tudi njihova literarna vloga. Izpostavimo, da je zdravstvene študije omogočila prav verodostojna in konsistentna karakterizacija don Kihota – vključno z njegovo duševno motnjo –, ter opomnimo, da je konstitutivni element zgodbe pa tudi nezanemarljiv nosilec parodije viteških romanov in, navsezadnje, družbene kritike.
|