Podrobno

Podoba socialnega dela med mladimi v Sloveniji
ID Zupanc, Nina (Avtor), ID Rape Žiberna, Tamara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,85 MB)
MD5: 99F6CC3F43EEA057BC3A70A93B193829

Izvleček
V diplomskem delu sem raziskovala, kako mladi v Sloveniji vidijo socialno delo. V teoretičnem uvodu sem najprej opisala stroko socialnega dela (predstavitev njegove definicije ter opredelitev področij in metode). V nadaljevanju sem predstavila podobo socialnega dela v javnosti in raziskala, kako položaj stroke v družbi doživljajo socialne delavke in kako se s tem spopadajo. V povezavi s tem sem se navezala še na strokovno identiteto socialnih delavk in osvetlila problem senzacionalističnega poročanja medijev o socialnem delu. Nazadnje sem v teoretičnem pregledu opredelila še pojem mladosti in kako mladi gledajo na socialno delo, kjer sem povzela rezultate različnih raziskav. Cilj moje raziskave je bil ugotoviti, kakšno je stališče mladih o socialnem delu v Sloveniji, ter prepoznati, kaj je povezano z oblikovanjem določenega mnenja o socialnem delu. Poleg tega sem želela dobiti informacije o tem, kaj bi mlade najpogosteje odvračalo od študija socialnega dela, z namenom, da bi lahko v prihodnosti na ustrezne načine krepili pozitivno mnenje in ozaveščenost o poklicu socialnega dela. Raziskava je kvantitativna, deskriptivna in empirična. Podatke sem zbirala s pomočjo standardiziranega spletnega vprašalnika, ki je bil oblikovan s pomočjo spletne aplikacije Arnes 1KA in je poleg vprašanj zaprtega tipa vseboval tudi nekaj odprtih vprašanj. Populacijo predstavljajo vsi mladi Slovenci in Slovenke, ki so v času zbiranja podatkov bili stari med 15 in 26 let. Uporabila sem neslučajnostno in kvotno vzorčenje, vzorčila pa sem znotraj treh skupin – obiskovalci informativnega dne na Fakulteti za socialno delo (FSD), študentke in diplomantke FSD ter ostali mladi v populaciji. Vzorec je zajemal 229 mladih (66 obiskovalcev informativnega dne, 92 študentk in diplomantk FSD, 71 posameznikov iz splošne populacije mladih). Podatke sem s pomočjo vnaprej natisnjenih letakov s QR-kodo zbirala na informativnem dnevu FSD, vprašalnik pa sem delila tudi na družbenih omrežjih. QR-kode za dostop do vprašalnika so bile dostopne tudi v avli FSD. Podatke sem analizirala na kvantitativen način, pri čemer sem si pomagala s spletno aplikacijo Arnes 1KA in programom Excel. Za analizo sem uporabila postopke deskriptivne statistike, natančneje univariatno (frekvenčna porazdelitev, mere srednjih vrednosti, standardni odklon) in bivariatno analizo (?2 in Cramerjev ?). Odgovore na odprta vprašanja sem analizirala s pomočjo odprtega kodiranja. Raziskava je pokazala, da mladi vidijo socialno delo predvsem kot stroko, ki dela z ljudmi in jim nudi pomoč. Mladi osebne izkušnje pomoči socialne delavke ocenjujejo večinoma pozitivno. Informacije o stroki pridobivajo predvsem v šoli, kjer se je večina mladih z njim tudi prvič srečala. Splošna populacija mladih ocenjuje, da slabo pozna socialno delo. Socialno delo je s perspektive mladih v družbi negativno vrednoteno, večina pa meni, da bi k boljši prepoznavnosti stroke med mladimi v največji meri prispevale višje plače ter več prisotnosti na družbenih omrežjih. Študentke in diplomantke FSD so se za študij v večini odločale na podlagi svoje želje po pomoči in delu z ljudmi, mladi pa so obiskali informativni dan, saj jih poklic zanima, pomemben jim je tudi vtis fakultete v živo. Študij socialnega dela je največkrat povezan s pozitivno spremembo mnenja o stroki, vendar se pojavljajo tudi primeri negativnih sprememb. Obiskovalce informativnega dne bi od študija najbolj odvrnilo nespoštovanje poklica v družbi, pri čemer je celotna populacija mladih mnenja, da socialno delo zaradi nespoštovanja in nizkih plač ni privlačna karierna izbira. Glede na ugotovitve predlagam večjo prisotnost vsebin o socialnem delu na družbenih omrežjih, smiselno bi bilo tudi okrepiti sodelovanje FSD s šolami. V študijski program bi bilo koristno vključiti vsebine o problematiki negativnega poročanja medijev, kjer bi študentke krepile kompetence za odzivanje na medijske vsebine. Na podlagi pozitivnega odziva na predstavitev FSD na Informativi predlagam več spodbude študentkam pri vključevanju v predstavljanje FSD širši javnosti. Predlagam še sistematično spremljanje javne podobe socialnega dela z namenom morebitnega razvoja ustreznih strategij promocije stroke.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:percepcija socialnega dela, mladostniki, vloga medijev, strokovna identiteta
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-172754 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.09.2025
Število ogledov:205
Število prenosov:47
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Image of Social Work Among Young People in Slovenia
Izvleček:
In this thesis, I explored how young people in Slovenia perceive social work. In the theoretical introduction, I first described the profession of social work by providing definitions, outlining its fields of practice, and describing its methods. I then discussed the public image of social work and examined how social workers experience and cope with their position in society. I also addressed the concept of professional identity and shed light on the issue of media reporting negatively on social work. Finally, I defined the concept of youth and presented how young people view social work, referencing various studies. The aim of my research was to determine how young people in Slovenia perceive social work and to identify what shapes their views. Additionally, I aimed to gather some insight into what might discourage young people from choosing social work as their career, in order to possibly develop strategies for improving awareness and the public perception of the profession. The research is quantitative, descriptive and empirical. The data were collected through a standardized online questionnaire, created using the Arnes 1KA online platform. It included both closed- and open-ended questions. The population consisted of all young people in Slovenia, aged 15 to 26 at the time of data collection. I used non-probability, quota-based sampling across three groups: visitors of the Faculty of Social Work’s information day, students and graduates of the Faculty, and other young people from the general population. The sample included 229 participants – 66 visitors, 92 students and graduates, and 71 others. The data were gathered using printed QR codes distributed at the information day, and the questionnaire was also shared on social media. The QR code was also available in the Faculty’s lobby. Data were analyzed quantitatively, using Arnes 1KA and Excel. I used descriptive statistical procedures, including univariate (frequency distributions, measures of central tendency, standard deviation) and bivariate analysis (2 and Cramer's ). For open-ended responses, I used open coding. The findings show that young people primarily associate social work with working with people and providing help. Most young people evaluate their personal experience with social workers positively. Information about the profession is mainly acquired through school, where most young people also first heard about it. In general, participants from the general population are not well informed about the profession. Young people think that social work has a low status in society and believe that a higher salary and stronger presence on social media would contribute most to making the profession more recognizable among young people. Students and graduates chose to study social work mostly due to their desire to help and work with people, while information day visitors were attracted by interest in the profession and their first-hand impression of the Faculty. Studying social work is often associated with a positive shift in perception of the profession, although some negative changes were also noted. Participants identified low salary and low societal status as the main deterrents from pursuing a career in social work. Based on the findings, I suggest increasing the presence of social work content on social media and stronger cooperation between the Faculty of Social Work and schools. I also recommend incorporating content on media representation into the curriculum to enhance students' competencies in engaging with the media. Due to the positive feedback from Informativa, I propose encouraging students to participate more actively in representing the Faculty of Social work to the public. Finally, I suggest systematic monitoring of the public image of social work to develop future promotional strategies.

Ključne besede:perception of social work, youth, the role of the media, professional identity

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj