Podrobno

Stres pri urgentnih zdravnikih in zadovoljstvo v partnerskem odnosu : doktorska disertacija
ID Košir, Meta (Avtor), ID Gerjolj, Stanko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,18 MB)
MD5: B3E4E39AC8E7943832304A1EFFFFC5CA

Izvleček
Disertacija je predstavila pregled relevantne literature o stresu in stresnem poklicnem življenju urgentnih zdravnikov ter zadovoljstvu v partnerskem odnosu. Teoretični uvod je obravnaval ključne koncepte, kot so partnerska in socialna podpora, konfliktnost, pomen psihoterapije in psihosocialne pomoči ter duhovnost. Empirični del je zajemal kvalitativno (fenomenološki intervjuji z enajstimi specialisti urgentne medicine) in kvantitativno raziskavo (anketa s petinštiridesetimi specialisti urgentne medicine). V prvem, kvalitativnem delu raziskave so bila zastavljena tri temeljna raziskovalna vprašanja, na katera so bili pridobljeni odgovori s pomočjo fenomenoloških intervjujev. Ugotovljeno je bilo, da urgentni zdravniki doživljajo intenziteto stresa na delovnem mestu individualno različno, vendar vsi poudarjajo njegovo stalno prisotnost. Glavni stresorji na delovnem mestu so se izkazali za nestalnost, ki izhaja iz dinamičnega, izmenskega urnika dela in zahtevnih intervencij. Pogosto sta vir stresa tudi sama dinamika dela, sistemska organiziranost zdravstva in psihično obremenjujoči pacienti. Pomemben mehanizem razbremenitve med urgentnimi zdravniki predstavlja medsebojni pogovor. Razbremenilni pogovori s sodelavci se tako izkazujejo kot ključna strategija za regulacijo stresa po zahtevnih intervencijah. Psihosocialna pomoč in supervizija sta področji, ki sta med urgentnimi zdravniki še precej nerazviti, kar dodatno poudarja pomen ekipne povezanosti in podpore. Sodelujoči v raziskavi so poročali o težkem ločevanju med zasebnim in poklicnim življenjem, zato ne preseneča pomembna vloga partnerjev urgentnih zdravnikov, poleg sodelavcev. Izpostavili so partnerjevo predanost družini in čas, ki ga namenijo skrbi za dom in družino. Partnerske odnose krepi razbremenilni pogovor, pomemben vidik partnerskega odnosa in povezanosti pa je tudi občutek vzajemne podpore in zaupanja. V drugem, kvantitativnem delu raziskave je bilo preverjenih osem hipotez. Kvantitativna analiza je vključevala štiri vprašalnike, ki so merili stres na delovnem mestu, zakonsko konfliktnost, zadovoljstvo v partnerskem odnosu in čustveno regulacijo. Preučevana je bila povezava med stresom na delovnem mestu urgentnih zdravnikov in zadovoljstvom v partnerskem odnosu, pri čemer statistično značilna povezava med tema konstruktoma ni bila ugotovljena. Druga hipoteza, ki je preučevala povezavo med različnimi dimenzijami stresa na delovnem mestu (kvantitativna obremenjenost, miselna zahtevnost, neustreznost dela, slabi notranji odnosi, nenadzor nad delom) in zakonsko konfliktnostjo, prav tako ni pokazala močne statistično pomembne povezave. Tretja hipoteza, ki je predpostavljala povezavo med stopnjo stresa na delovnem mestu in čustveno regulacijo, ni bila potrjena, saj ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih povezav. Četrta hipoteza je preučevala razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med ženskami in moškimi urgentnimi zdravniki; statistično značilnih razlik v splošnem odzivu na stres glede na spol ni bilo zaznati, čeprav so ženske poročale o nekoliko višji skupni oceni stresa na delovnem mestu. Naslednje tri hipoteze (peta, šesta in sedma), ki so se nanašale na povezavo med starostjo in delovno dobo urgentnih zdravnikov ter doživljanjem stresa in zadovoljstvom v partnerskem odnosu, so bile zavrnjene, saj statistično pomembne razlike niso bile ugotovljene, z izjemo konstrukta fizične obremenitve, kjer so zdravniki z daljšo delovno dobo poročali o večji fizični obremenjenosti. Zadnja, osma hipoteza je bila potrjena, saj je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna korelacija med zaznano socialno in čustveno nepodporo sodelavcev ter nadrejenih in različnimi dimenzijami stresa na delovnem mestu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stres, stres na delovnem mestu, urgentni zdravnik, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, partnerski odnos, ekipna povezanost, psihosocialna pomoč, socialna podpora
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Košir]
Leto izida:2025
Št. strani:XII, (196), VI str.
PID:20.500.12556/RUL-172746 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.944:616-051(043.3)
COBISS.SI-ID:249311235 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.09.2025
Število ogledov:239
Število prenosov:74
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Stress of emergency doctors and partner relationship satisfaction
Izvleček:
The dissertation presented a review of the relevant literature on stress and stressful working life of emergency physicians and satisfaction in partner relationships. The theoretical introduction addressed key concepts such as partner and social support, conflict, the importance of psychotherapy and psychosocial support, and spirituality. The empirical part consisted of qualitative (phenomenological interviews with eleven emergency medicine specialists) and quantitative research (survey with forty-five emergency medicine specialists). In the first, qualitative part of the research, three basic research questions were asked and answered through phenomenological interviews. It was found that emergency physicians experience the intensity of workplace stress differently from individual to individual, but all stress its constant presence. The main stressors in the workplace appeared to be instability resulting from dynamic, shift-based work schedules and demanding interventions. The dynamics of the work itself, the systemic organisation of healthcare and mentally stressful patients are also frequent sources of stress. Mutual conversation is an important mechanism of relief among emergency physicians. Relief conversations with colleagues are thus proving to be a key strategy for regulating stress after difficult interventions. Psychosocial support and supervision are areas that are still largely underdeveloped among emergency physicians, which further emphasises the importance of team cohesion and support. The survey participants reported a difficult work-life balance, so the important role of emergency physicians' partners, in addition to colleagues, is not surprising. They highlighted their partner's commitment to the family and the time they devote to caring for home and family. Partner relationships are strengthened by a lighter conversation, and a sense of mutual support and trust is an important aspect of the partner relationship and connectedness. In the second, quantitative part of the study, eight hypotheses were tested. The quantitative analysis included four questionnaires measuring workplace stress, marital conflict, satisfaction in the partner relationship and emotional regulation. The relationship between job stress of emergency physicians and satisfaction in partner relationship was examined, and no statistically significant relationship was found between these constructs. The second hypothesis, which examined the association between different dimensions of workplace stress (quantitative strain, mental demandingness, inadequacy of work, poor internal relationships, lack of control over work) and marital conflict, also failed to show a strong statistically significant association. The third hypothesis, which hypothesised a link between the level of stress at work and emotional regulation, was not confirmed as no statistically significant associations were found. The fourth hypothesis examined differences in the experience of workplace stress between female and male emergency physicians; no statistically significant differences were found in the overall response to stress by gender, although women reported a slightly higher overall rating of workplace stress. The next three hypotheses (fifth, sixth and seventh) concerning the relationship between age and seniority of emergency physicians and the experience of stress and partner relationship satisfaction were rejected as no statistically significant differences were found, with the exception of the construct of physical strain, where physicians with longer seniority reported higher physical strain. The last, eighth hypothesis was confirmed, as a statistically significant positive correlation was found between perceived social and emotional unsupportiveness of colleagues and supervisors and the different dimensions of workplace stress.

Ključne besede:stress, workplace stress, emergency physician, satisfaction in romantic relationships, romantic relationships, team cohesion, psychosocial assistance, social support

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj